Page 546 - Tomajci
P. 546

Polona Sitar


               navedbe, ki so neresnične, saj pri vprašanjih izvora posameznikov pogosto
               naletimo na prenos vedenja ali spominov, ki v ostalih virih nimajo prave
               podlage. Kot primer izpostavlja izvor priimka oz. družine Ucman – Polako-
               vi, ki naj bi se v Tomaj priselili s Poljskega oz. z Ogrskega med tridesetletno
               vojno(1618–1648),čepravjih Kjuder vkrajumeščažev16.stoletju. Kot
               opozarja Aleksander Panjek v 1. poglavju, priimek Ucman velja za enega
               najstarejših tomajskih priimkov, ki je bil prisoten že leta 1494.
                 Družinajevišek doživela za časa Antona,kijebil rojenleta1760inporo-
               čen s Katarino Renčelj, s katero je imel osem otrok in kmetoval.¹¹ Po smrti
               Antona Čefute Ucmana leta 1897 se je ekonomsko stanje družine poslabša-
               lo. Preživela ga je vdova Marija Gulič, ki je umrla leta 1910. Na domu je ostal
               sin Anton, ki se je po prvi svetovni vojni spustil v špekulacijo z avtomobili
               in zabredel vdolgove,zatosejezemljiška posest manjšala.Žeprejjeprodal
               hleve za goveda in velik del dvorišča trgovcu Alojziju Černetu. Ostal je ne-
               poročen in umrl leta 1942. Neporočena sta ostala tudi njegov brat Valentin
               (1886)insestra Kristina (1895)(žat, ak, t,3, 862–863).
                 Po drugi svetovni vojni se je k njim priselila druga družina, ki je skrbe-
               la za Kristino in nato odkupila domačijo, saj kmetija ni imela naslednikov.
               Sogovornica Miranda, delavka v tovarni pletenin, rojena leta 1933 na Otli-
               ci, je povedala, da sta po smrti Antona na tej domačiji živela Valentin in
               Kristina. Takole sejespominjala:


                    Polak je bil tisti prvi gospodar, ki je tu imel hišo. Je bil vojak iz Poljske,
                    invalid. Mu je Marija Terezija ali njen sin odplačala precej odškodni-
                    ne. Tu je bil v službi in mu je bilo všeč. Je tu kupil tisto reč in potem
                    se je širil in širil. Denar je imel. Potem je pa en brat vse zapravil. Na
                    Reki so imeli izposojevalnico prvih avtomobilov in motorjev in tam
                    so zafučkali vse. Enajst njiv hkrati so mu pobrali.


                 Družina Ucman se po drugi svetovni vojni ni vključila v zadrugo, saj v
               družini ni bilo delovne sile, ker je bila Kristina zaposlena na pošti, Valen-
               tin pa na žagi v Logatcu. Nekaj parcel se je po besedah sogovornika Ivana
               opustilo in so se zarasle, nekaj so jih dali v najem. Na njihovi domačiji sta za
               časa Kjudrovega pisanja stala zadružni dom in mehanična delavnica. Kme-
               tijska zadruga je imela tam prostor za sprejem mleka in manjšo delavnico


             ¹¹ Zavečovelikostiinsestavikmetijskihzemljiščglej2.poglavje.Veljaomeniti,dase Kjudrova
               navedba letnice rojstva Antona Ucmana ne sklada s podatki Leonide Ravšelj v 2. poglavju,
               ki navaja letnico 1761.


               544
   541   542   543   544   545   546   547   548   549   550   551