Page 506 - Tomajci
P. 506

Lev Centrih


               pridružil partizanom, potem je udarniško delal na progi Šamac–Sarajevo,
               šel v jeklarno Jesenice in nazadnje novembra 1948 dobil službo v sežanski
               Mehanični delavnici. Potem so ga po njegovih lastnih besedah izvolili za
               sekretarja lms v Sežani in Tomaju, a tam še za sekretarja of, vendar oči-
               tno ne za dolgo, kajti konec aprila 1949 je šel na služenje vojaškega roka.
               Januarja 1950 je bil že zaposlen v sežanski Avtomehanični delavnici (pak,
               419, 15, 66, Biografija, 3. januar 1950; preglednica 12.2, Tomaj 76).
                 Menjave sekretarjev/-k niso pripomogle k dobremu in učinkovitemu de-
               lu tomajske partijske organizacije, kjer je bilo le-teh tudi največ. Naspro-
               tno, vse kaže, da so bile simptom težke krize lokalne organizacije, v kateri
               na koncu praktično ni bilo več domačinov. Član okrajnega komiteja kps, ki
               je prišel na volilni partijski sestanek jeseni 1950, je namreč na podlagi po-
               ročil sekretarke in članov prišel do zaključka, da je bila tamkajšnja partija
               »na mrtvi točki«. In to v letu kolektivizacije, vrh tega pa še hude suše, zara-
               di katere tomajski kmetje niso pridelali dovolj, kot je od njih terjala država
               iz naslova obveznega odkupa (Kovač 2022, 37–39). Za spoznanje boljše, a
               še zdaleč ne zadovoljivo stanje je lahko za leto 1950/1951 v poročilu za delo
               tomajske of podal njen predsednik (v dokumentu nepodpisan). Najprej je
               priznal, da of Tomaj v letu 1950 »ni bila tako aktivna kot bi želeli«. Tudi
               delovanje drugih množičnih organizacij v vasi naj bi bilo »precej zaspano«.
               Kritično je dodal: »Vsa ta leta in tako tudi lani je [of Tomaj] izvajala di-
               rektive od zgoraj, zaradi česar je bilo premalo lastne iniciative.« So pa člani
               of opravili 210 ur za popravilo vaških poti, of je dala pobudo za vaško
               črpalko (najbrž vodno), ki naj bi bila potrebna iz higienskih razlogov, za
               gradbena dela pa so pri tem projektu namenili okoli 150 ur (pak, 417, 20,
               Poročilo predsednika, Tomaj, 4. december 1950, 1.) Pri tem je treba dodati,
               da je imela v letu 1950/1951 of Tomaj dva množična sestanka, ki sta bila
               slabo obiskana, bolje pa so bili obiskani običajni sestanki, ki jih je bilo šest.
               of Tomaj je imela takrat v vasi kar 222 članov, kar je bilo za skupnost, ki
               je leta 1948 štela 358 prebivalcev, leta 1953 pa 376, ogromno. Celo Albina
               Laharnar (Černe – Fabjan) je bila članica of, leta 1951 je tudi glasovala na
               internih volitvah (pak, 417, 20, Poročilo tajnika, Tomaj, 4. december 1951,
               Seznam volivcev of Tomaj, 4. december 1951; Cencič 2013, 61).
                 Predsednika klo Tomaj sta bila v letih1947–1952 dva, in sicer Aleksan-
               der Čevnja in Albin Večerina, ki je bil iz rodbine tomajskega župana Mihe
               Večerina (Kocjanjevega) iz 19. stoletja. Na podlagi dokumentov je bil Čev-
               nja zagotovo predsednik klo v letih 1947–1948, Večerina pa nedvomno
               1950–1951. Volitvevkrajevne ljudske odboresobilev lrs novembra 1947
               in decembra 1949 (Drnovšek 2000, 94, 186). Kjuder (žat, ak, t, 3, 633;


               504
   501   502   503   504   505   506   507   508   509   510   511