Page 486 - Tomajci
P. 486

Lev Centrih


               tudi niso sprožili nobenega kazenskega postopka (pak, 539, 1, 1. redni ce-
               lični sestanek, Tomaj, 13. september 1945; pak, 539, 8, Bole Franc [nedati-
               rano]). Ko so Boleta po treh mesecih izpustili domov v Tomaj, se je vrnil v
               precej drugačno stvarnost.
                 Jugoslovanska partizanska vojska se je 11. junija umikala skozi Tomaj
               proti Morganovi črti. »Med njimi bosi, v ovčjih oblekah. Trpini. Ubogi naš
               narod!« je zapisal Kjuder. Naslednji dan ob 10. dopoldan so v Tomaj že pri-
               speli Angleži z motocikli, avtomobili vseh mogočih tipov in kamioni, ki
               so bili opremljeni z antenami oddajnih postaj. Ljudje so kar gledali, niso
               pa jih razumeli, čeprav je nekaj Angležev »lomilo laščino« (žat, ak, tk,
               255–256). Oblast je v tržaškem zaledju prevzela Zavezniška vojaška uprava
               (zvu). zvu je na Tržaškem uvedla neposredno komando, na čelu katere
               so bili okrožni in okrajni komisarji (npr. v Sežani) iz vrst ameriških oz. bri-
               tanskih častnikov. V večjih mestih (Gorica, Trst) je vpeljala civilni upravni
               aparat, ki so ga sestavljali v glavnem stari uradniki. Zapletlo se je na slo-
               venskem ozemlju, iz katerega je nekdanje italijansko uradništvo pobegnilo,
               organi ljudske oblasti pa za zvu pričakovano niso bili sprejemljivi. Zaradi
               močnega lokalnega odpora je imela zvu nemalo težav pri vzpostavljanju
               civilnega aparata v tržaškem zaledju, zato je za župane in v občinske sve-
               te ponekod poskušala imenovati emigrante iz Slovenije. Uspelo jim je v 18
               občinah, v 25 pa ne. Vse kaže, da je bila občina Sežana, pod katero je po uka-
               zu zvu spadal tudi Tomaj, brez slovenskega župana oz. sveta, kajti Kjuder
               piše, da so se v enem primeru gospodarji iz Filipčjega Brda pri vprašanju
               vodovoda obrnili neposredno na zvu v Sežani, kjer je imela ta svojega ko-
               misarja. Slovenske civilne uprave pod zvu v Sežani ne omenjajo niti do-
               kumenti partije in ljudskih oblasti. noo-ji so še naprej napol legalno delo-
               vali po vseh vaseh, tudi v Tomaju, med njihove pomembnejše naloge pa je
               spadalo organiziranje ljudske samopomoči in manifestacij za priključitev
               k Jugoslaviji. Še vedno je tudi obstajal onoo za Sežano, čeprav je imel do
               priključitve k Jugoslaviji svoj sedež v Hrpeljah, tj. na jugoslovanski strani
               Morganove črte, v coni B pod oblastjo Vojaške uprave Jugoslovanske ar-
               made (Troha 1997b, 95–98; žat, ak, tk, 268; Petrinja 1990, 1).
                 Po Boletovi vrnitvi je bila tomajska partijska celica močno okrnjena, šte-
               la je vsega pet članov. Okrajni komite kps je namreč izključil Franca Boleta
               in Cveto Žvab. V imenu tomajske partijske celice je neki Danilo poskušal
               braniti nekdanja člana, ki sta bila po njegovem mnenju najagilnejša politič-
               nadelavcanavasi,zdaj pasejima»vseljudstvoposmehuje«,inpravi:»Sedaj
               imata plačilo za vajino požrtvovalno 3 letno delo.« Aretacija in izključitev
               sta Cveto Žvab očitno zlomili, saj naj bi v solzah naokoli govorila: »Ali je to


               484
   481   482   483   484   485   486   487   488   489   490   491