Page 485 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

vaških stražarjev in domobranstva (prim. Gestrin 1993, 87). Kjuder se za
ta korak ni odločil. Gotovo ni šlo samo za to, da ga domobranci niso ma-
rali. Domobranci – po viru »belogardisti« – so se skupaj z Nemci pojavili v
Križu, Dutovljah in Tomaju konec aprila 1944, kjer so lepili in trosili letake.
»Ljudstvo in mladina je vse letake v pol ure odstranilo« (as, 1708, 1, 7, Zapi-
snik ii. seje okrajnega komiteta kps za Tomaj, 24. april 1944). V Tomaju in
njegovi okolici se domobranci sicer niso nikoli dlje časa zadrževali. Zaupna
oseba je Kjudru že prej, januarja 1944, povedala, da so domobranci z njim
zelo nezadovoljni: »Grozi vam nesreča« (žat, ak, tk, 213).
Domobranstvo ni bilo blizu gorečemu nacionalizmu, ki ga je Kjuder po-
dedoval od svojih predhodnikov, utrdil pa z izkušnjo fašizma. Zaradi ko-
munizma je bil v resnih skrbeh, vendar pa se zdi, da ga je še bolj skrbelo,
da bomo »[imeli] Slovenijo brez Slovencev« (žat, ak, tk, 216). Ni mogoče
vedeti, kaj bi se zgodilo, če bi Kjuder kljub vsemu podprl domobranstvo, ki
je bilo prisotno tudi na Primorskem (Mlakar 1979). Nobenega dvoma ni, da
je med vaščani tudi med vojno predstavljal veliko avtoriteto, toda mnogi
izmed njih so se vseeno odločili za nog, partizane in of, čeprav so mora-
li najmanj vedeti, da njihov gospod nad tem ni zelo navdušen. Tomajci so
svojega župnika spoštovali, vseeno pa so večkrat kot ne delovali po svoje.
»Zunaj vse šumi in politizira, da kar glava boli,« je Kjuder (žat, ak, tk,
235) godrnjal jeseni 1944. Tomaj zato najbrž nikoli ne bi bil vzorna domo-
branskavasspostojanko,kibidomaja1945vzdrževalaprividredainmiru.
Verjetneje je, da bi postal klavnica.

Vmesni čas 1945–1947: neuspehi partijskega sekretarja
Mira Pupisa
26. aprila 1945 so zadnji Nemci tiho zapustili Tomaj. Nekaj dni kasneje je
okoli Trsta vse bobnelo, partizanske čete so drle proti Opčinam. Prišel je
1. maj, partizanski borci 4. armade so bili v Trstu, kraške vasi pa polne slo-
venskih zastav z zvezdami. Tretjega maja so po cestah že drveli kamioni z
mladino, ki je šla manifestirat v Trst, tamkajšnji radio pa je pričel oddajati
v slovenskem in italijanskem jeziku (žat, ak, tk, 251–254). Nastopil je čas
praznovanja. Toda ne za vse.
Le nekaj dni pred osvoboditvijo je v Tomaju slovenska »policija« oz. »na-
rodnoosvobodilna vojska«, v resnici najverjetneje Ozna, pobrala Franca
Boleta (Jablana) in ga odpeljala v zapor v Ajdovščino. Ne ve se, zakaj. Zna-
no pa je, da so z njim odpeljali domačinko Cveto Žvab, ki pa so jo po osmih
dneh zasliševanja izpustili. Bole ni bil na koncu ničesar obtožen. Na njego-
vi izpustnici je baje pisalo, da je izpuščen iz »sodnih razlogov«, proti njemu

483