Page 483 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

joča raziskava, ne vemo, o čem vse so razpravljali. Kjuder je zapisal zgolj to,
da sta gaVilfan inBrecelj prosila,dabionprosil škofa za močnobesedopri
Nemcih, da ne bi evakuirali Krasa. Kjuder najbrž ni pristal na posredniško
vlogo, saj jezabeležil le to, dajegosteopozoril, da »naj ne dražijo Nemcev,
ker končnotrpi lenarod,kisenemore ganiti« (žat, ak, tk,222).
Pri presojanju Kjudrovega odnosa do partizanskega gibanja in komuniz-
ma se ni mogoče znebiti vtisa, da je Kjuder odločno obsojal stališča in ukre-
pe nog, ki so imeli protiverski značaj, kakor tudi akcije partizanov, zaradi
katerih je trpelo civilno prebivalstvo, nekoliko hladneje pa je popisoval po-
samezne likvidacije posameznic in posameznikov, ki so pripadali italijan-
skim fašističnim oblastem, učiteljstvu ali pa so bili označeni kot izdajalci ali
druge vrste nasprotniki nog, npr. likvidacijo neke matere iz Krepelj, ker je
obljubljala maščevanje za sina, ki so ga partizani odpeljali (mobilizirali?),
prav tako pa se ni umaknila pred Nemci. Italijansko učiteljico Marijo Boen-
co so septembra 1943 privedli na (verjetno) tomajski trg, kjer so jo z revol-
verjem, uperjenim v prsi, prisilili, da je povedala, kdo izmed domačinov je
ovajal. Imenovala je dva. Iz Dutovelj so odpeljali župana Compareta. Župan
in učiteljica sta končala v jami pri Komnu, kaj se je zgodilo z domnevnimi
izdajalci, pa ni jasno. Kjuder je oktobra 1943 napovedal posebno mašo za
ubitega župana, učiteljico in še nekatere druge, kar pa je najmanj pri delu
skupnosti naletelo na odpor. »Veliko šumenje: ›Nihče k maši‹.« Župnik je
tako ravnanje obsodil, zaradi česar si je pri ljudski oblasti, nedvomno pa
tudi pri delu skupnosti prislužil eno od številnih črnih pik (žat, ak, tk,
191, 196, 200).
Z vprašanji, kdo v Tomaju izdaja, se je lokalna ljudska oblast oz. partija
mučila tudi kasneje, posebej potem, ko so Nemci julija 1944 aretirali Fran-
ca Boleta (Jablana; as, 1708,1,7, ok kps za Tomaj, 11.julij 1944). Poleti
1944 je bilo osumljenih nekaj članov ene tomajske družine, ena babica, ki
se je gibala med Avberjem in Tomajem, pod drobnogled pa so vzeli tudi
mesarja in njegovo družino, ki naj bi nagovarjala druge ljudi, najverjetneje
k opuščanju aktivističnega dela pri nog. Lokalna partijska celica je najver-
jetneje poslala prošnjo na vos za aretacijo ene osebe iz prve družine, do
česar pa nato ni prišlo (as, 1708, 1, 7, ok kps za Kras, 4. zasedanje, 16.
junij 1944, ok kps za Kras, 5. zasedanje, 24. julij 1944; as, 1708, 1, 9, ok.
noo/of za Tomaj, 27. julij 1944 – Okrožna izpostava za Kras).
Tomaj je v tistem času doživljal presenetljive in kontrastne prizore. Ko so
se septembra 1943 iz Slovenije vračali italijanski vojaki v razcapanih oble-
kah, so ljudje po Kjudrovih besedah (žat, ak, tk, 193) pokazali pleme-
nitost: »Pozabili so na vse krivice, dajali so jim kruha, obleke, vina, celo

481