Page 472 - Tomajci

Lev Centrih

očeta, padlega v Galiciji leta 1915 (šak, žt, mkk 6, 253; prim. žat, ak, t,
3, 884–885).¹⁴ Miro je še po agrarni reformi 1948 gospodaril s posestvom,
ki je obsegalo zavidljivih 15 ha zemlje. Bil je eden izmed šestih tomajskih
posestnikov, ki so imeli po vojni več kot 10 ha zemlje (preglednica 12.2,).
Medtem ko je opravljal dolžnosti v narodnoosvobodilnem gibanju, so na
njegovem posestvu delali drugi vaščani (as, 1708, 1, 7 Okrožnemu komi-
tetu kps za Kras, 30. junij 1944). Pupis je v nog napredoval ter si pričel
ustvarjati svoj socialni kapital. Najprej (spomladi 1942) ga najdemo med
ustanovitelji of v Tomaju, v začetku leta 1943 pa že kot člana Okrožne-
ga odbora of za Kras (Ferenc 1960, 161), med 15. septembrom 1943 in 10.
oktobrom 1943 je bil vodnik v Kraški četi, nato pa je sprejemal zadolžitve
pri varnostnih organih nog. Najprej je bil namestnik načelnika narodne
zaščite pri Okrožju Kras, potem je bil premeščen k pokrajinski narodni za-
ščiti, kjer je odgovarjal za red in mir. Po kapitulaciji Nemčije je bil dodeljen
okrožnemu načelstvu nz v Gorici, kasneje pa premeščen k nz pri pover-
jeništvu pnoo v Ajdovščini, kjer je spet skrbel za javni red in varnost,
novembra 1945 je bil demobiliziran, kmalu nato postal partijski sekretar
v Tomaju, konec leta 1945 pa je bil celo izvoljen za predsednika okrajnega
noo v Sežani. Slednja funkcija je pomenila vrhunec njegove kariere. Ker
je malo pred tem izgubil na volitvah v Tomaju, je tudi nenavadna, kar pa
bom obravnaval v naslednjem razdelku (pak, 539, 8, Pupis Miro, nedatira-
no; pak, 643, 43, Pupis Miro, nedatirano; pak, 539, 1, 12. redni sestanek,
27. december 1945). Po lastnih besedah je član partije postal v začetku leta
1943, torej v času, ko je postal član okrožnega odbora of za Kras (pak, 539,
8, Poročilo delovanja, Tomaj, 6. september 1947). Glede na socialno pore-
klo, razredni položaj, v nedatirani (najverjetneje) partijski karakteristiki
so kmalu po vojni zapisali »skoraj veleposestnik«, »še danes močna kmeti-
ja« pa Kjuder (žat, ak, t, 3, 884) v 50. letih, bi si lahko mislili, da Miro pri
ljudski oblasti in partiji ni imel najboljših možnosti za napredovanje.
V praksi ljudske revolucije na Slovenskem, ki je bila po besedah komuni-
stov med vojno še »narodna revolucija«, a z jasno perspektivo preraščanja
narodne osvoboditve v socialno osvoboditev – »sovjetsko revolucijo«, so
bila vrata ljudske oblasti, včasih pa celo partije najmanj priprta tudi za lju-
di,kot je bilPupis, čepravsomorali le-ti računati, dajim bodo vprimeru
prestopkov takoj očitali neproletarsko poreklo (Kidrič 1962a, 274; »Poroči-
lo Edvarda Kardelja dne 14. decembra 1942« 1963, 551). In natanko to se je
zgodilo »slovenskim« županom, o katerih smo govorili malo prej. Navodi-

¹⁴ Glej 2. poglavje.

470