Page 468 - Tomajci

Lev Centrih

(Kjuder ga imenuje Präfekturberater), ki so takrat na papirju še vedno itali-
jansko ozemlje preoblikovale v Operativno cono Jadransko primorje z vr-
hovnim komisarjem Friedrichom Rainerjem na čelu (Čepič idr. 2017, 242).
Na sestanku je bil izmed slovenskih predstavnikov prisoten tudi Ravbar, ki
je deželnemu predsedniku odrezavo povedal, da so v Tomaju znova odpr-
li šolo v slovenskem jeziku, pouk pa so vodile šolske sestre. Prefekta je to
spravilo v negotovost, zastavil je vprašanje: »In s kakšnim dovoljenjem?«
Ravbar mu je odgovoril: »Ljudstvo hoče in nemška oblast tudi!« Kjuder do-
daja: »Prefekt obstane, dvorana umolkne, Nemec se prikloni.« Prefekt je
potem ugibal, ali hočejo Slovenci prelomiti z Italijo. Ravbar mu je povedal,
da bi ljudstvo morda še sodelovalo, a zgolj po temeljiti reviziji ravnanja z
njim, nato pa pristavil (žat, ak, t, 3, 625): »Mi smo Slovenci, jaz sem Slove-
nec, in tega se zavedamo kljub svoji lojalnosti!« Alfonz Ravbar je verjetno
funkcijo župana opravljal do 22. februarja 1944, ko so ga Nemci po veli-
ki aretaciji Tomajcev poslali na prisilno delo v Regensburg (žat, ak, tk,
217).
Že iz Kjudrovega zapisa je mogoče sklepati, da Ravbar ni bil osamljen
primer. Bil je del fenomena druge polovice leta 1943 na Primorskem, ki ga
je tamkajšnji pokrajinski odbor of krstil z imenom »slovenski« župani.
Boris Kidrič (1962b, 76–79) se je avgusta 1941 sicer pohvalil, da je of na
Slovenskem zajela najrazličnejše razrede, sloje in poklice, delavce, kmete,
profesorje, duhovnike in tudi marsikaterega narodnozavednega podjetni-
ka. Še septembra 1943 je na Primorskem pri imenovanju okrožnih naro-
dnoosvobodilnih odborov – ti v tistem času niso bili voljeni neposredno
(!) – nos okrožnim odborom of v Kidričevem duhu naložil (Ferenc 1985,
211): »Izberite ljudi, ki so bili v borbi zadnjih let vsaj simpatizerji of, ki
pa so v preteklosti pripadali različnim strujam in izvršujejo razne pokli-
ce (kmete, delavce, obrtnike, trgovce, duhovnike itd.).« To navodilo je bilo
manj nastrojeno proti starim elitam, kot pa smernice nos-a za delovanje
občinskih noo-jev, ki sem jih malo prej povzel. Toda decembra 1943 so
na Primorskem z jezo in s skrbjo ugotavljali, da so se bivši liberalci, ki naj
bi do poloma Italije »igrali sredino« v narodnoosvobodilnih organizacijah
tako, da so jih podpirali z denarjem in materialom, sicer pa nasprotovali
množičnosti of, zdaj kot »slovenski« župani izkazali kot plavogardistični
agenti. Posebej so izpostavili gostilničarje in trgovce iz Vipave, Ajdovšči-
ne,Tolmina,Sežane itn. Šlo je za župane,kisojih Nemcibodisipriznaliali
celo sami nastavili (str. 264–265). Ravbar sicer ni bil ne gostilničar ne trgo-
vec, njegovo predvojno politično prepričanje ni znano, se je pa priženil v
eno najuglednejših tomajskih družin, h Kosovelovim. Ko so po italijanski

466