Page 476 - Tomajci
P. 476

Lev Centrih


                    ti pošte nate naslovljene. Opozorimo te, da se to več ne zgodi. Ker
                    drugače bomo primorani drugače postopati s teboj. Torej zavedaj se,
                    dokler je še čas.

                 O težavah z mobilizacijo se je ukvarjal tudi okrajni komite kps Tomaj,
               kjer pa je bilo rečeno, da prav na Komandi mesta Sežane prehitro verja-
               mejo tistim, ki trdijo, da so bolni. Franc Bole je ob tej priložnosti kritiziral
               »zanikrnost in lenobo« terencev iz Tomaja in Dutovelj. Predlagal je, da se
               slednjim pošlje zadnji opomin, najbrž podoben, kot ga je par dni prej tov.
               Ježu (Žiberni) v Tomaj. Eden izmed zelo pomembnih sklepov tega sestan-
               ka je bil tudi ta, da se ustavi pouk šolskih sester v Tomaju in Avberju. Sestre
               so že dobile opomin, da naj z njim prenehajo, kajti šola naj ne bi bila pod
               vplivom nog (as, 1708, 1, 7, ok kps za Tomaj, Zapisnik 5. zasedanja, 24.
               julij 1944). Tukaj velja dodati, da je jeseni 1943 ljudska oblast poleg »sloven-
               skih« županov prepoznavala tudi problem »slovenskih« šol, kajti istočasno
               je of na Primorskem razvijala svoj šolski sistem (Ferenc 1985, 264). Kjuder
               (žat, ak, tk, 232) je zapisal, da so partizani 27. julija 1944 šolskim sestram
               prepovedali pouk: »Vaščani pa hudi na ›Jablana‹ Franceta Boleta Rebčega,
               ki da strahuje celo vas. Prepoved sestram nosi njegov podpis.«
                 Mira Cencič je v svoji študiji zapisala, da je nad Tomajem med vojno ne
               gledenažupana Ravbarja in Petelina–Gaberščnegaorganizacija of držala
               trdo roko (2013, 164).Mojaraziskava kaže,da jebilazgodbamnogo kom-
               pleksnejša. Na podlagi doslej obravnavanih dokumentov lahko potegnem
               zaključek, da sta v Tomaju in njegovi okolici v okviru enega narodnoosvo-
               bodilnega gibanja v letih 1943–1944 obstajali najmanj dve skupini oz. kliki,
               katerih člani oz. članice so v nekaterih primerih gotovo pripadali obema
               hkrati. V prvi so bili vsaj nekateri pomembni ustanovitelji lokalne of in
               kasnejši ključni akterji dogodkov septembra 1943. Med njimi so bili najbolj
               izpostavljeni Miro Pupis, Alfonz Ravbar, Rudolf Škrlj, Ljubo Černe, Karol
               Fabjan, vse kaže, da tudi Evgen Žiberna in Jože Petelin – Gaberščni. Razen
               Pupisa se je večina teh ljudi pri delovanju najverjetneje omejila na samo
               vas Tomaj, vsaj nekateri izmed njih tudi na vaški/terenski noo/of. Uspe-
               lo jim je nastaviti svojega župana, in kot vse kaže, so bili tudi dovolj po-
               vezani, da so za svoje ljudi poskušali izposlovati nekatere ugodnosti, npr.
               izogib vpoklicu v redne partizanske enote. Prav tako nimamo podatkov,
               da bi šli na nož z župnikom Kjudrom. Ravbar je, recimo, na sestanku na
               prefekturi ponosno povedal, da pouk izvajajo šolske sestre. Kot rečeno,
               ni podatkov, da bi jim denunciacija Kirova kaj škodila. Ta skupina je bila
               gotovo na dobri poti, da iz klike preraste v obnovljeno vaško elito. Toliko


               474
   471   472   473   474   475   476   477   478   479   480   481