Page 467 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

najkonsistentneje z njegovo pozitivno oceno Jablana. Poleg tega je Jablan
(F. Bole) v letu 1944 na lokalnih dokumentih podpisan kot tajnik okrajne-
ga oof/noo, julija istega leta pa celo kot sekretar okrajnega komiteja kps
Tomaj (gl. tudi Cencič 2013, 352).
Kljub tej dilemi so pisma zanimiva in pomembna ne samo zato, ker ski-
cirajo lokalne odnose med ljudmi, temveč tudi, ker na mikroravni odsli-
kavajo splošne skrbi mnogo pomembnejših članov osvobodilnega gibanja
na Slovenskem, kot je bil Kirov. Kjuder opisuje, da je 11. septembra 1943
v Tomaj prispel prvi kamionček partizanov, zbralo se je 50–60 ljudi, Franc
Bole (najverjetneje Jablan, gl. Cencič 2013, 164), Alfonz Ravbar in še nekaj
drugih pa so šli na županstvo in ga »prevzeli v narodno posest«. Naslednje-
ga dne zvečer so »vaščani« izvolili novega župana Alfonza Ravbarja (žat,
ak, tk, 191–192). Kjuder in Kirov pri svojih opisih seveda nista merila na
povsem iste vaščane: za Kjudra so bili vaščani pač vaščani, za Kirova pa so
se isti delili na kulake, srednje in siromašnejše vaščane. Toda na tem me-
stu velja predvsem opozoriti, da je bilo za Kjudra povsem naravno, da so
ljudje ob prvi priložnosti znova izvolili slovenskega župana, za vodilne v
slovenskem partizanskem gibanju, v prvi vrsti za komuniste, pa niti malo.
Čeprav je Narodnoosvobodilni svet (nos) za Primorsko, ki je izdajal smer-
nice in odloke, obnovil občine v obsegu iz stare Avstrije, pri razpisu voli-
tev v občinske noo (15. septembra 1943) županov ni predvideval. Ne po
naključju. nos je v smernicah delovanja organov ljudske oblasti zapisal:
»Naši občinski noo morajo biti čisto ljudski. Sestavljati jih morajo ljudje
iz ljudstva, tega ljudstva, ki je bilo vse doslej obsojeno na molk in odrinjeno
vstran.« Podmena tavtologije je bila ta, da bodo ljudje, prvič tudi ženske,
izvolili odbornike, ki ne bodo pripadali tradicionalnim vaškim elitam. Naj-
bližje funkciji nekdanjega župana je poslej bil predsednik noo, ki pa ga je
bilo mogoče vsaj teoretično zlahka zamenjati. »Občani lahko posameznega
člana kot tudi ves občinski noo vsak čas zamenjajo, če ne uživa njihovega
zaupanja«, kar so pri nos-u posebej poudarili kot pomembno razliko glede
na stare čase (Ferenc 1985, 231).
Kaj naj bi torej storili z županom, ki so ga v Tomaju izvolili že nekaj dni
pred odlokom nos o volitvah? V resnici je bila zgodba še mnogo zaplete-
nejša. Kirovjebil pravilno obveščen,daježupanaRavbarjapotrdilatržaška
prefektura, in sicer 18. oktobra 1943. Kjuder je dogodek, ki je bil s tem po-
vezan, opisal tako natančno, da vzbuja vtis, da mu je tudi sam prisostvoval.
Tržaški deželni predsednik Coceani je v Trst na prefekturo za 3. decembra
1943 sklical župane in tajnike, ki so bili pod njegovo pristojnostjo. Prišlo
jih je 33. Ob njem je bil prisoten zastopnik nemških okupacijskih oblasti

465