Page 475 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

fašističnega in nacističnega nasilja, ki so bile odgnane v koncentracijska
taborišča in v kraje prisilnega dela, kjer jih je šest umrlo. Vseh interniranih
pa je bilo 40. Deset vaščanov je bilo v Dachauu (štirje so tam umrli), pet pa
v Auschwitzu (umrl eden). Osem vaščanov je bilo v zaporih, od katerih je
eden tamumrl (žat, ak, t,2,1000; pak, 573, 2, Seznam internirancev, 15.
oktober 1945, Seznam družin prizadetih v nov, ki prejemajo podporo, 21.
december 1945). Tudi te številke zagotovo niso povsem točne, vendar vsee-
no govorijo o tem, da druga svetovna vojna Tomaju ni niti malo prizanesla.
V tako izmučeni skupnosti je bilo v letu 1944 posebej težko mobilizirati no-
ve ljudi za v partizane.
Lokalni dokumenti za tisti čas izkazujejo veliko živčnost, zlasti pa hude
težave, ki jih je imela pri tem ljudska oblast. Razkrivajo pa tudi hude kon-
flikte med različnimi ravnmi ljudske oblasti, posebej pa še med ljudmi, od
vasi Tomaj do Okrožja Kras. Politični komisar in partizanski komandant
Sežane sta, npr., junija 1944 okrajnemu noo Tomaj poslala jezen dopis, v
katerem sta tamkajšnjim ljudem očitala zelo resne stvari. noo Tomaj je v
Sežano poslal dopis, v katerem je prosil za oprostitev vojaške službe za Ru-
dolfa Škrlja, Rudolfa Vrana in Leopolda Starca. Zadevni naj bi trdili, da bi
se v nasprotnem primeru okupator znesel nad vaščani. Komanda Sežane
tega ni sprejela. Zahtevala je, da se navedeni v najkrajšem času zglasijo pri
njih, zraven pa je dopisala: »Poleg tega smatramo, da je neumesten posto-
pek funkcionarjev, ki ščitijo v podobnih slučajih sovaščane, kot je to primer
s tov. Načelnikom gk za Tomaj« (as, 1708, 1, 8, Komanda mesta Sežana, 21.
junij 1944). Takrat je bil tajnik okrajnega of/noo za Tomaj Franc Bole, kar
je pomenilo, da kritika sežanske komande zadeva tudi njega osebno (as,
1708, 1, 8, Štabu južno-primorskega odreda, ix. Korpusa, 15. junij 1944, Po-
pis članov, nenadomestljivi na terenu (okraj Tomaj), 12. september 1944).
V vsakem primeru je Franc Bole že sredi julija 1944, potem ko so ga Nemci
po kratkotrajnem pridržanju izpustili, napisal jezen in grozeč dopis tov. Je-
žu (Evgenu Žiberni), ki je bil tajnik vaškega noo/of za Tomaj, in sicer da
že dalj časa ne izvršuje svoje dolžnosti. Pri tem velja posebej poudariti, da
je Žiberna pripadal eni izmed najbogatejših tomajskih družin, ki je imela
leta 1948 13 ha zemlje, medtem ko jih je imel Bole skromne 3 ha (pregledni-
ca 12.2, Tomaj 28). Naslednji dopis v drugačnih zgodovinskih okoliščinah
(razen kot anonimka) zato ni posebej verjeten (as, 1708, 1, 8, Tov. Jež, 18.
julij 1944; preglednica 12.2, Tomaj 75):

Veš dobro s kakšnimi pogoji si bil oproščen vojaške službe [...] Zato
zavedaj se – ker Tomaj spi! Vemo tudi, da tvoja žena noče prejema-

473