Page 469 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

kapitulaciji Nemcimoralinahitro odpreti italijansko fronto, sobili vsajv
nekaterih lokalnih primerih na Primorskem pripravljeni ne samo tolerira-
ti »kakršnokoli ljudsko oblast«, temveč tudi zagotoviti prehrano za civilno
prebivalstvo in celo za partizansko vojsko. Seveda pod pogojem, da bi lah-
ko mirnoprevažali svojovojskoinmaterialnafronto(str. 257).Ne samoda
je bila to nadvse vabljiva ponudba za običajno od vojne izmučeno prebival-
stvo, pragmatično naj bi razmišljale celo nekatere lokalne organizacije of,
zlasti na Krasu in v Pivki, ki so bile mnenja, da bi s strani Nemcev postavlje-
ni župani lahko v resnici koristili gibanju (str. 261). Za vodstvo narodnoo-
svobodilnega gibanja so bile take ponudbe popolnoma nesprejemljive. Če
ne drugega, bi pri zaveznikih lahko usodno kompromitirale jugoslovansko
narodnoosvobodilno gibanje, ki se je takrat intenzivno prizadevalo profi-
lirati kot enakopraven član antihitlerjevske koalicije. Pričel se je boj proti
»slovenskim« županom, ki je v glavnem potekal preko pritiskov in zahtev
po odstopu, napadov na županska poslopja, v primeru dr. Emila Petriča iz
Vipave pa tudi z likvidacijo (str. 263). Kjuder poroča, da so partizani delo-
vanje županstva poskušali onemogočiti že 7. decembra 1943, ko so hoteli
uničiti tamkajšnje knjige in živilske izkaznice, toda trgovci so slednje reši-
li. Drugič so v Tomaju partizani in lokalni predstavniki of poskušali one-
mogočiti delovanje županstva šele po aretaciji Ravbarja. 26. aprila 1944 je
prišel avberski partizanski komandant, ki je skupaj s Francem Boletom (Ja-
blanom) in z nekaterimi drugimi domačini razdejal županstvo v Tomaju in
v Dutovljah (žat, ak, tk, 225–226). Ni pomagalo, kajti 21. maja je nemški
komandant sklical vse moške v tomajsko šolo. Prišlo jih je 71 in ti so bili
primorani izvoliti trdnega kmeta Joška (Jožeta) Petelina – Gaberščnega za
novega tomajskega župana (žat,ak, tk, 205, 228;žat,ak, t, 5, 873–876;
preglednica 12.2, Tomaj 18). Na podlagi dokumentov, ki jih navaja Ferenc,
je razvidno, da je bil Petelin – Gaberščni najmanj avgusta 1944 istočasno
še predsednik terenskega (vaškega) odbora of (1991, 246). O Gaberščnem
dostopni dokumenti of in partije na območju Tomaja ne govorijo, pač pa
nadvse zanimivo napeljujejo, da je bil pred slednjim za župana imenovan
še nekdo drug, in sicer neki Anton Grbec. Iz dokumenta partijske (verje-
tno) tomajske celice je razvidno, da je bil ravno v fazi sestopa s funkcije,
ko je ponudil, da bi za občino priskrbel živilske nakaznice. »To je v tolikšni
količini, da bi lahko preskrbeli celi bataljon mož. Naše mnenje je, da se to
sprejme, ker živež nam je zmeraj potreben« (as, 1708, 1, 7, xx. redni celični
sestanek, 21. maj 1944). Skratka, zgodba s »slovenskimi« župani nikakor ni
bila črno-bela.
Dostopni dokumenti hkrati pritrjujejo, da v Tomaju ne jeseni 1943 in ne

467