Page 471 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

okupatorjem, izogibanju mobilizaciji, obnašanju skojevcev in o drugih re-
levantnih vesteh. Med drugim so zabeležili, da je 30. julija 1944 iz Križa
prišla neka kurirka, stara šele deset ali 11 let, ki je na poti v Tomaj izgubila
tri pisma, ki jih je na koncu prestregel okupator. Za komandirja kurirjev so
zato prosili strogi opomin (as, 1708, 1, 7, Celica št. 1 – Zapisnik, 24. junij
1944, Celica št. 1 – Zapisnik, 6. avgust 1944, Celice [nedatirano]; as, 1708,
1, 8, Okrajnemu noo/oof za Tomaj – Poročilo, 21. junij 1944, Tov. Jež, 18.
julij 1944).
Zastavlja se vprašanje, ali so imela pisma Kirova takrat sploh kakšen
vpliv na ljudi in dogodke v Tomaju. Ali so komu škodila? Politični komisar
bataljona »Srečko Kosovel« je zapisal, da želijo Kirova tamkajšnji tovariši iz
terenskega odbora of izgnati. Ker o njem ne govorijo prav nobeni kasnej-
ši dokumenti, je prav mogoče, da se je to lokalnim akterjem tudi posrečilo.
Prav tako nič ne kaže, da bi tistim Tomajcem, ki jih je Kirov še kar dobro
namočil, njegova ovadba zares škodila. Ali nekaterim zaradi njegovega pi-
sanja na Okrožju Kras niso potrdili mandatov iz tistih volitev jeseni 1943?
Če jih res niso, je verjetno, da je do te odločitve prišlo že pred pismi Ki-
rova. O Ravbarjevem županovanju do aretacije ni znano ničesar. Po vojni
se je vrnil v Tomaj, nekaj časa opravljal funkcijo tajnika knoo Tomaj, na
volitvah v knoo Tomaj decembra 1945 pa je bil izvoljen za odposlanca v
okrajni noo, toda po priključitvi k Jugoslaviji se je mirno preživljal kot
uradnik v Sežani. (Resnici na ljubo so ga potencialno dosti bolj obremenje-
vali povojni Kjudrovi zapisi kot pa denunciacija Kirova.) V Tomaju je bil
poslej predvsem davkoplačevalec in zdi se, da ne dosti več kot to.
Miro Pupis (r. 1913), ki so ga pisma prav tako obremenjevala, je prav v ča-
suafere,ki si jojeprizadevalustvariti Kirov,dosegelkarierni vzpon.Seveda
je o takem vzponu smiselno govoriti predvsem za nazaj, kajti v tistem času
(1942–1943) si je Pupis lahko prej obetal, da bo izgubil življenje, zapravil
družinsko posestvo kot pa kakšne koristi, ki bi izhajale iz naslova partijske
nomenklature. Ne glede na to pa ni nobenega dvoma, da je bil Pupis decem-
bra 1943 bistveno večja riba kot precej obupani Kirov iz Tomaja, pa čeprav je
bil slednji član partije že od leta 1921. Miro je izhajal iz stare ugledne tomaj-
ske rodbine Popiževih. Prvega Pupisa (Blasius Puppis) v Tomaju zanesljivo
zasledimo v krstni knjigi leta 1776 kot botra Neži, hčerki Marka Černeta.
V rodbini Pupis je bilo tudi nekaj županov. Spomnimo, leta 1925 najdemo
Pupisa, člana tomajskega občinskega starešinstva, med podpisniki proti-
napada na Mali list. Ker tudi v njegovem primeru manjka navedba imena,
lahko le z veliko gotovostjo sklepamo, da je šlo za Franca Pupisa, ki se je po
prvi svetovno vojni poročil z vdovo svojega brata Antona Pupisa, Mirovega

469