Page 477 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

bolj, ker so njen pomembni del sestavljali sinovi starih uglednih rodbin.
Slej ko prej je večina izmed njih prvič zares preizkusila svoje moči in steh-
tala dejansko ter simbolno premoženje svojih rodbin. Na drugi strani težje
ocenimo pomen druge skupine, katere jedro je najverjetneje tvoril Franc
Bole – Jablan (Rebčev). Ne moremo oceniti, v kakšnem razmerju je bila s
Kirovom in z njegovimi ljudmi. Vsekakor pa je ta skupina poskušala na vas
vplivati zlasti z druge ravni oblasti – z ravni okraja of/noo in okrajne kp.
Njen problem je bil, da je bila bližje višjim instancam oblasti, ki jim je bilo
manj mar za Tomaj. Zato je morala hočeš nočeš izvrševati bistveno manj
popularne ukrepe, npr. prepoved pouka šolskim sestram, zaradi česar so se
njeni člani zanesljivo zamerili najmanj delu skupnosti, kot je zapisal Kju-
der. Hkrati nimamo dokazov, da bi med tema dvema skupinama prihajalo
do resnih konfliktov, čeprav si je najmanj Žiberna dopis Boleta zanesljivo
dobro zapomnil. Hkrati je treba upoštevati, da Boleta (Jablana) najdemo
med ustanovitelji lokalne of, del vaške of je bil tudi še konec leta 1944 (ce-
lo kot njen odposlanec (Cencič 2013, 352)) in tudi pri prevzemu županstva
skupaj z Ravbarjem. Res pa je, da je v napadu na županstvo spomladi 1944
skoraj zanesljivo sodelovala predvsem Boletova skupina. Za kliko – elito
v nastajanju – je bila gotovo usodna aretacija Ravbarja. Odprto pa ostaja
vprašanje, ali jim je Miro Pupis iz svoje službe izven vasi lahko kako poma-
gal. V naslednjem razdelku bomo videli, da se je del ljudi iz te prve skupine
angažiral tudi v vmesnem času, 1945–1947.
Za enoinzadrugo skupino/klikopajeobstajalšeenvelik problem. Ljud-
ska oblast ni pomenila zgolj velike nevarnosti za življenja vaščanov preko
of-aktivizma in mobilizacije v partizane, temveč tudi resno obremenitev
na gospodarskem področju. Ljudska oblast je namreč jeseni 1943 razglasi-
la gospodarski bojkot ozemlja, ki ga je nadzoroval okupator (Ferenc 1985,
265). Za Tomaj je to v praksi pomenilo prepoved prodaje kmetijskih pridel-
kov, vina in mleka v Trst. Za Tomajce je bil ta ukrep boleč. Ljudska oblast
je sicer ponudila alternativo, saj je od konca leta 1943 organizirala izme-
njavo prehrambnih proizvodov med okrožji, čemur so rekli celo »partizan-
ska borza«. Cene niso določili samo proizvodom, ampak celo delu (dnini).
Okrožje Kras je bilo udeleženo v dogovoru s sosednjimi okrožji. Prispeva-
lo je koruzo, krompir in mleko, idrijsko in baško okrožje pa les ter surove
kože (Ferenc 1985, 267–268). Prav tako so organizirali solidarnostno po-
moč znotraj posameznih okrajev, vključno z javnimi kuhinjami in »delov-
nimi četami«, ki najbiobdelovale polja povsod,kjerjebilotopotrebno(as,
1708, 1, 1, Okrožna gospodarska komisija za Kras, Zapisnik 10. rednega se-
stanka, 17. junij 1944). Organizatorji omenjene »borze« so bile načeloma

475