Page 448 - Tomajci
P. 448

Lev Centrih


               revolucija pa sta mu omogočila družbeno mobilnost. Stkal je številne stra-
               teško pomembne vezi z najvišjimi politiki in vplivnimi posamezniki tistega
               časa, vedel je, kdaj mora odnehati, in znal je prenašati poraze. V tem pogle-
               du njegova karierna pot ni zanimiva samo zato, ker je dosegel neprimerno
               več kot predstavniki njegove generacije iz Tomaja, ampak zlasti zato, ker
               je predstavljal primer sposobnega funkcionarja, ki so ga mali kraji po vojni
               zaradi pomanjkanja nujno potrebovali, Tomaj pa takega človeka takrat ni
               imel.
                 Arhivsko gradivo pričenja zadovoljivo dopolnjevati zgodovinsko sliko iz
               Kjudrovih zapisov in drugih ohranjenih dokumentov šele od druge polovi-
               ce leta 1943. Arhiv Republike Slovenije (ars) hrani fond Okrožja Kras (as,
               1708) v dveh škatlah, ki dobro povzema razmere tudi v Tomaju, vendar zla-
               sti s političnega in z gospodarskega vidika, razmeroma dobro pa tudi vloge
               in dejanja konkretnih posameznic ter posameznikov. Pri opisovanju voj-
               nih dogodkov pa ustvarja prav nasproten vtis od pretresljivih Kjudrovih
               zapisov o bombardiranju Tomaja in drugih strahotah. Arhivski viri za po-
               vojno obdobje se delijo na dokumente iz fonda ck zks (as, 1589 iii), kjer
               gre v glavnem za poročila o dogajanju na Krasu (tudi o Tomaju), in gradivo
               Pokrajinskega arhiva Koper (pak), od katerega posebej izpostavljam za-
               pisnike Krajevnega ljudskega odbora (klo) Tomaj (pak, 573), tomajskega
               odbora Antifašistične fronte žena (afž) (pak, 441), Zveze komunistične
               mladine Slovenije oz. Julijske krajine (zkms/jk, najpogosteje z udoma-
               čenim akronimom skoj) in Ljudske mladine Slovenije v Tomaju (pak,
               419), Osvobodilne fronte v Tomaju in okraju Sežana (pak, 417) ter zapi-
               snike okrajnega komiteja oz. celice kps v Tomaju (pak, 539). Vsi navedeni
               dokumenti najmanj fragmentarno poročajo tudi o vaških konfliktih v po-
               vojnem obdobju, čeprav pomembne akterje pogosto pomenljivo navajajo v
               anonimni obliki.
                 Strokovna oz. znanstvena literatura, ki se neposredno dotika Tomaja v
               izbranem obdobju, je redka. Jurij Hadalin je opravil analizo govoric, ki jih
               je našel v delih Albina Kjudra (2011). Mira Cencič na podlagi Kjudra in mno-
               gih drugih virov o Tomaju v obravnavanem obdobju precej podrobno piše v
               knjigi Življenje na Krasu v preteklosti (2013), vendar skoraj izključno na opi-
               sni ravni. Prav tako je zelo pomembno njeno delo o Tigru (Cencič 1997), ki
               je bil v teh krajih prva odporniška organizacija, svojo celico pa je imela tudi
               v Tomaju. Knjiga v veliki meri temelji na pričevanjih zadnjih preživelih čla-
               nov organizacije. Od obstoječih znanstvenih del je za mojo problematiko
               najpomembnejša diplomska naloga Sonje Trobec Franetič z naslovom »Vas
               v kapitalizmu: Tomaj« (1992). Naloga temelji na uporabi zemljiške knjige in


               446
   443   444   445   446   447   448   449   450   451   452   453