Page 449 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

analizi kupoprodajnih pogodb, na osnovi katerih je avtorica izbrala prime-
re uspešnih in manj uspešnih tomajskih družin v 19. ter 20. stoletju. Avto-
rica mestoma uporablja tudi nekatere ustne vire, npr. pričevanje tomajske
povojne učiteljice Viktorije Pipan. Omejitev te naloge je iskati v dejstvu,
da sicer utemeljeno (z dokumenti) pojasnjuje ekonomsko moč Černeto-
vih (Fabjanijevih), žal pa manj prepričljivo (pomanjkljivo citiranje virov)
odnose gospostva in podrejenosti, ponižanja na razredni osnovi, ki so pri
njenih opisih razvidni pri vsakodnevnih kmečkih opravilih Tomajcev (dni-
na/»žrnada«) (Trobec Franetič 1992, 43–44, 62). Ker avtorica, sicer doma
iz bližnjih Senožeč, v zaključku zapiše, da so celo njeni starši morali služiti
pri bogatemu kmetu, ker doma niso imeli za hrano in obleko, je smisel-
na razlaga navedene pomanjkljivosti ta, da so bila za njo nekatera dejstva,
povezana z vaškim življenjem, tako zelo samoumevna, da jih ni bilo tre-
ba posebej utemeljevati. Sledi omenjenih oblik gospostva, podrejenosti in
ponižanja je sicer mogoče najti tudi v prej navedenih arhivskih virih. Po-
menljivo je to, da več tovrstnih podatkov (npr. o služenju otrok pri drugih
družinah) najdemo v gradivu javnih šolskih ustanov⁹ v primerjavi z gradi-
vom ljudske oblasti in partije. Za pričujočo raziskavo so pomembna tudi
dela Toneta Ferenca, v katerih obravnava razvoj ljudske oblasti, of in kps
na Primorskem v letih 1942, 1943 in 1945 (1960; 1985; 1991).

Obdobje fašizma: župnik Albin Kjuder in pomembneži
v njegovi bližini
DekanMatijaSila(1840–1925) je biledenizmed tistih ambicioznihinkariz-
matičnih duhovnikov, ki so v zlati dobi slovenskega političnega katolicizma
svojo pastirsko službo dopolnjevali s političnim, kulturnim in z gospodar-
skim delovanjem. To je bil čas, ko je bilo še povsem normalno, da so kleriki
zasedali mesta poslancev v deželnih zborih, ustanavljali ter vodili politič-
na društva in gospodarske organizacije (prim. Melik 1965, 205, 259; 1999).
Liberalci so godrnjali zaradi zlorabe vere v politične namene, a sproščene-
ga odnosa medCerkvijoindržavonisomogli pokvariti (Centrih2025) –
vsaj v pozni Habsburški monarhiji ne. Sila je okvire svojega kraškega oko-
lja presegel, že preden je leta 1894 postal župnik v Tomaju, najkasneje, ko je
leta 1892 spregovoril na Prvem slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani.
Veliko se je ukvarjal s publicistiko, njegov konjiček sta bila diletantsko je-
zikoslovje in etimologija, v Tomaju je ustanovil pevsko-bralno društvo ter
vodil hranilnico in posojilnico, leta 1913 je postal častni kanonik tržaške-

⁹Glej 8. poglavje

447