Page 446 - Tomajci

Lev Centrih

podatke vsebujejo Kjudrovi rokopisi o tomajskih družinah in »Tomajska
kronika«, ki jo je po lastnih besedah napisal v dveh dolgih časovnih pre-
sledkih, in sicer leta 1931 (takrat je prišel do str. 56 in zaključil z dogodki do
10. septembra 1923) ter 1946 (nadaljeval od str. 57 do 268 oz. od dogodkov
8. septembra1924do27. septembra1946, kasnejepaje dodal še dogodke
ob priključitvi Tomaja k Jugoslaviji, 16. septembra 1947).
»Tomajska kronika« ni običajna kronika, ker avtor časovni niz dogod-
kov nemalokrat prekine z obilnimi opisi dogodkov, ljudi, njihovih usod in
anekdot iz starejših obdobij. Delo je za moje potrebe dragoceno v prvi vrsti
zato, ker razkriva delovanje in razmišljanje človeka, ki je bil kot vaški du-
hovnik enako blizu oblastnikom, premožnim in povsem običajnim ljudem.
Njegovatemeljnanalogajebila skrb zavzdrževanje vašketradicije,kije
preko bogoslužja, praznikov, številnih obnov tomajske cerkve, verouka in
pevskega društva povezovala ljudi ne glede na socialni položaj, hkrati pa
je hierarhije med posamezniki in družinami ohranjala nedotaknjene. Prav
tako pomemben vir predstavljata zvezka o tomajskih družinah. Pri mno-
gih družinah Kjuder opisuje tudi njihovo gmotno stanje, kar je koristno
zato, ker je na splošno izjemno težko rekonstruirati dejansko premoženje
posameznih družin. Ta Kjudrova rokopisa (žat, ak, t, 3 in 4.), ki sicer red-
ko vsebujeta konkretne podatke, pri rekonstrukciji ekonomske moči posa-
meznih družin dopolnjujem s pregledom zemljiške posesti tomajskih dru-
žinvletih1948in 1950 (preglednica 12.2 nastrani 525), ki semgasestavil
na podlagi popisov premoženja, plačanih davkov, predlogov obvezne odda-
je kmetijskih pridelkov, ki sta jih v tistem času sestavljala Okrajni ljudski
odbor Sežana in Krajevni ljudski odbor Tomaj. Čeprav podatki, zbrani v
preglednici 12.2, nikakor ne odražajo točnega stanja posesti posameznih
družin v daljšem časovnem obdobju, vsaj zelo na grobo zarisujejo social-
ne razlike na vasi. Osnovna predpostavka pri rabi navedenih virov je, da
prva agrarna reforma (na Goriškem od januarja 1948) zaradi maksimuma
35 ha obdelovalne zemlje (Čepič 1995, 81–88; 1999, 179, 187) obsega večine
kmečkih gospodarstev (z izjemo Černetovih – Fabjanijevih in župnije To-
maj) ni bistveno spremenila. Preglednica 12.2 posebej izpostavlja različne
posestne skupine v Tomaju, in sicer skupino kmečkih gospodarstev veliko-
sti do 5 ha, skupino velikosti 5–10, nazadnje pa še redka gospodarstva, ki so
obsegala nad 10 ha. Ta členitev približno ustreza delitvam med malimi (po
potrebi poimenovani tudi siromašni), srednjimi in velikimi kmeti, kot jih
je v tistem okolju v prvem povojnem obdobju prepoznavala ljudska oblast.
Kot druge podobne členitve (za osnovni opis problema gl. Čepič 1995,
23) je tudi pričujoča seveda precej arbitrarna. Kot taka sicer nikakor ne iz-

444