Page 447 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

risuje natančno socialnih razlik, kaj šele drugih delitev med vaščani, nam
pa vsaj v grobem olajša spremljanje mobilnosti posameznikov iz različnih
družin, kakor tudi (ne)izpolnjevanje revolucionarnih ciljev ljudske oblasti,
ki je svoje zaveznike prvenstveno iskala med malimi in srednjimi kmeti.
»Tomajsko kroniko« in druge Kjudrove rokopise je treba kot primarni vir
uporabljati z veliko previdnostjo in kritičnostjo zlasti zaradi dveh razlogov:
1. ker so ti rokopisi eni izmed razmeroma redkih ohranjenih in uporabnih
zgodovinskih virov za Tomaj za leta 1922–1943, kajti italijanski fašistični
tajnik Roberto Pelegrini je tik pred kapitulacijo Italije lokalni arhiv zažgal,
del dokumentacije pa naj bi uničili tudi partizani (Cencič 2013, 191, 197).
Pomembno izjemo sicer predstavljajo ohranjeni dokumenti lokalnih jav-
nih šol in Zasebne dekliške šole zavoda šolskih sester v Tomaju, do druge
polovice 20. let pa tudi tržaški in goriški časopisi (glej 8. poglavje v tej knji-
gi; pak, 151,13, 153);2. glede na obstoječeraziskave,kitemeljijo na dru-
gih virih izven Tomaja, v Kjudrovih zapisih obstajajo pomenljive praznine.
Npr., Kjuder je bil leta 1938 član vrhovnega sveta Tajne krščanske socialne
organizacije (Pelikan 2002, 87), vendar o tem pomembnem dejstvu v nje-
govih rokopisih ne zasledimo ničesar. Glede na to, da je večino rokopisov
dokončal po vojni, si odsotnosti poročanja o tem izjemno pomembnem de-
lovanju ni lahko razložiti. Niti iz konspirativnih razlogov ne, kajti v spisih
ni pozabil obelodaniti svojega negativnega stališča do komunizma niti svo-
jih filozofskih razgovorov z visokim nemškim častnikom med vojno, kar bi
ga pri novih oblasteh zanesljivo bolj kompromitiralo.
Drugi pomemben spominski vir predstavlja neobjavljeni tipkopis z na-
slovom »Problemi in razvoj Okraja Sežana v letih 1947–1955« (1990), avtor-
ja Danila Petrinje (1922 –2002), ki je sicer bolje znan kot legendarni ustano-
vitelj in prvi direktor Luke Koper (Centrih 2022). Tipkopis je bil dokončan
marca 1990. Petrinja je v Okraju Sežana med marcem 1947 in septembrom
1948 opravljal dolžnost predsednika Okrajnega ljudskega odbora (olo) Se-
žana ter sekretarja Okrajnega komiteja Komunistične partije Slovenije (ok
kps) za Sežano, z delom predsednika olo Sežana je po nekajletni preki-
nitvi nadaljeval v letih 1952–1953 (Marušič 1985, 654–655). Gradivo sicer
temelji na arhivskih virih in statističnih podatkih, vendar v glavnem brez
navajanja ustreznih referenc. Za mojo raziskavo je delo pomembno iz dveh
razlogov:1.ne glede na to,dajeTomaj včasu službovanja Petrinje spadal v
okraj Sežana, avtor o njem ne zapiše skoraj nič, kar samo na sebi najmanj
nekaj pove o upadanju pomena tega kraja; 2. Petrinja je predstavljal tipičen
primer mladega in ambicioznega posameznika skromnega porekla in po-
klica (mizar), rojen je bil v Petrinjah pri Kozini, narodnoosvobodilni boj in

445