Page 444 - Tomajci

Lev Centrih

Preglednica 12.1 Osnovne družbene funkcije vplivnih posameznikov, klik in elite
Vplivni/ • Razpolaga zvsajnekaj (simbolnega) kapitala:veščine,ugled,zveze,
vplivna stvarne materialne dobrine: denar, zemlja, hrana.
posameznik/ • Lahko je član/-ica elite izven lokalne skupnosti.
posameznica • Sposobnost samostojne pobude ali usmerjanja dejanj večje skupine
posameznikov.
• Njegovo/njeno delovanje je mogoče (ne pa nujno) spremljati skozi daljši
čas.
Klika • Majhna skupina.
• Lahko (ne pa nujno) vključuje vplivnega posameznika.
• Cilji so tipično usmerjeni k zadovoljevanju jasno določenih interesov.
• Nujno ne tekmuje z lokalno elito.
• Lahko (ne pa nujno) obstajajo specifični rituali in oblike druženja.
• Lahko obstaja samo kratek čas.
Elita • Povezava vplivnih posameznikov, ki zasedajo pomembne/ugledne
položaje v lokalni skupnosti.
• Zveze, poznanstva oz. delovanje posameznikov izven lokalne skupnosti.
• Lahko vključuje klike in posameznike, ki med seboj tekmujejo, imajo
različne svetovne nazore in pripadajo izključujočim političnim taborom.
• Razviti specifični rituali in oblike druženja, javnega nastopanja.
• Obstaja ustaljeni postopek obnove elite, zlasti preko najbolj zaželenih
oblik mobilnosti (veriženja uglednih funkcij).
• Trajnejše delovanje posameznikov na določenih položajih.
• Lahko obstaja cele generacije.

kliki naslednikov tomajskih uglednih rodbin uspelo dokaj trdno prevze-
ti nadzor nad lokalnimi institucijami narodnoosvobodilnega gibanja oz.
ljudske revolucije. Isti kliki se je hkrati uspelo ubraniti izziva posameznih
radikalcev. V povojnem obdobju pa se kliki, sicer v spremenjeni personalni
sestavi, ni posrečilo utrditi znotraj vaške skupnosti. Ker je povojno obdobje
pomenilo čas hudih političnih in ekonomskih negotovosti, zlasti pa obre-
menitev in pritiskov na tradicionalno vaško življenje, so bile nove institu-
cije ljudske oblasti v Tomaju deležne nezanemarljivega pasivnega in aktiv-
nega odpora vaščanov. Kot take so izgubile privlačnost pri kandidatih za
obnovo vaške elite. Slednji so svoje priložnosti pričeli iskati v novih gospo-
darskih (zadružnih) oblikah, obnova elite pa se jim nazadnje ni posrečila.
Tukaj velja omeniti, da je do podobnih zaključkov na primeru madžarske-
ga podeželja po drugi svetovni vojni prišla tudi zgodovinarka Zsuzsanna
Varga. Ko je stara elita, ki so jo sestavljali veleposestniki in bogati kmetje,
po letu 1948 izgubila ekonomsko in politično oblast, je madžarko podeželje
do druge polovice 50. let pravzaprav ostalo brez prave elite. Toda po Var-
ginih ugotovitvah predvsem zato, ker so se kandidati za novo podeželsko

442