Page 445 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

elito (partijski sekretarji, predsedniki lokalnih svetov, voditelji kolektivnih
kmečkih gospodarstev in strojno-traktorskih postaj) najprej rekrutirali iz
vrst revnih kmetov ali pa zanesljivih članov partije iz mest. Zaradi pomanj-
kanja izkušenj in ustreznih kompetenc si le-ti pri lokalni populaciji prepro-
sto niso mogli pridobiti spoštovanja (Varga 2009, 225–227, 249).
V prvem razdelku pričujoče raziskave obravnavam probleme primarnih
virov in strokovne oz. znanstvene literature na izbrano tematiko. V na-
slednjem razdelku opisujem vlogo župnika Albina Kjudra in tomajskih po-
membnežev v njegovi okolici v času nastopa fašizma. Sledi razdelek o drugi
svetovni vojni in nastanku partizanske ljudske oblasti. Sledita razdelka o
vmesnem času 1945–1947 in prvih težkih letih izgradnje socializma, v ka-
terih se stara elita ni obnovila, novim posameznikom in posameznicam v
ljudski oblasti pa se ni posrečila utrditev položaja v vaški skupnosti. Prav
tako se jim ni posrečil družbeni dvig izven nje. Glavne ugotovitve so pov-
zete v sklepnem razdelku.

Temeljni viri in literatura za preučevanje zgodovine Tomaja
v prvi polovici 20. stoletja
Primarni viri za pričujočo raziskavo se delijo na spominsko gradivo in ar-
hivske dokumente. Med prvimi zavzemajo najpomembnejše mesto posa-
meznadelaoz. fragmenti izbogategaopusa tomajskega župnikaindekana
Albina Kjudra (1893–1967), ki je v župniji leta 1924 nasledil karizmatične-
ga Matija Silo. Jedro Kjudrovega opusa sestavlja pet obsežnih rokopisov,
vsi z naslovom »Tomaj«: prvi rokopis (žat, ak, t, 1), ki je podnaslovljen
»Zgodovinska zrna«, v glavnem obravnava dolgo zgodovino Tomaja od pr-
vih omemb dalje; drugi rokopis (žat, ak, t, 2) opisuje življenja tomajskih
duhovnikov, podrobnosti v zvezi s tomajsko cerkvijo, zlasti pomembne so
informacije o njeni obnovi po letu 1949, in z verskim življenjem v vasi na-
sploh; tretji rokopis (žat, ak, t, 3) govori o tomajskih učiteljih in županih
ter tomajskih družinah, četrti (žat, ak, t, 4) nadaljuje z opisi družin, hkra-
ti pa popisuje bližnje Kazlje, peti (žat, ak, t, 5) popisuje preostale bližnje
kraje, kot so Križ, Šepulje, Utovlje, Grahovo Brdo, Filipčje Brdo in Dobra-
vlje. Poleg navedenih rokopisov je Kjuder avtor »Tomajske kronike« (žat,
ak, tk), »Tomajske šolske kronike« (ak, tšk) in tipkopisa »Zgodovinski
mozaik Primorske: s posebnim poudarkom na gornjem Krasu« (ak, zmp),
ki je bil kasneje (1972) izdan kot knjiga. Z izjemo nekaterih časopisnih član-
kov je bil slednji tipkopis pravzaprav edini, ki je vsaj v omejenem obsegu,
v nekaj deset izvodih, dosegel javnost (Hadalin 2011, 730–731), ostala de-
la hrani knjižnica župnišča v Tomaju. Za mojo raziskavo najdragocenejše

443