Page 387 - Tomajci

Dolgoživa elitna družina

Krstno botrstvo kot merilo družbenega ugleda na dolgi rok
Naša rekonstrukcija krstnega botrstva sledi načelu, ki smo mu sledili že pri
predstavitvi zgodovine družine Černe, tako da se omejuje na moško linijo
družine. Neupoštevanje žensk, ki so imele širšo družinsko mrežo, saj je se-
gala tako v izvorno družino kot tudi v družino, v katero so se poročile, nam
omogoča omejitev in poenostavitev analize. Na obravnavanem območju so
imeli vsi otroci ob krstu botra in botro. Čeprav bi bila vključitev ženskega
dela družine nedvomno zanimiva, bi bila v okviru te raziskave prezamu-
dna, zbrani podatki pa bi imeli nižjo stopnjo zanesljivosti in popolnosti v
primerjavi z moško populacijo. Po eni strani bi morali namreč izslediti po-
roke vseh sester Černe, da bi ugotovili njihov novi priimek, s katerim so
bile vpisane ob vsaki priložnosti po poroki in torej tudi, ko so bile botre
pri krstu. To bi sicer lahko storili, vendar lahko pričakujemo skoraj nere-
šljive primere tako glede žensk z istim imenom in priimkom kot tudi gle-
de pravilne identifikacije krstov v okviru njihove izvorne družine v precej
pogostih primerih, ko je bil izvorni priimek razširjen. Po drugi strani bi
bila izvedljivost sestavitve popolnega nabora žena Černetovih in njihovih
izvornih družin vprašljiva, saj so bile poroke sklenjene v cerkvi v vasi, iz
katere je izvirala žena. Zaradi tega bi bilo treba poroke moških Černetov
iskati tudi v matičnih knjigah drugih župnij, ne da bi vnaprej vedeli, kje jih
iskati. Vključitev žena bi bila torej izvedljiva z omejitvami, ki smo jih na-
vedli pri sestrah, a le za žene iz tomajske župnije. Ker je naš cilj izdelava in
analiza dolgoročne podatkovne baze, se nam je zdelo smiselno, da se v tej
fazi raziskave omejimo na moško linijo, o kateri imamo zanesljive podatke,
saj ni bilo družin s priimkom Černe, ki bi ne bile v sorodstvu.
Podobno kot pri rojstvih so podatki o botrih pri krstu na voljo šele od
leta 1625 dalje. Najprej bomo orisali nekaj splošnih značilnosti krstnega
botrstvanaravni tomajskežupnijeinnatonaravni družin.Pri temsebomo
osredotočili na krstne botre, ki so pripadali podeželski in kmečki eliti, ter
na geografsko širše mreže, ki jih razkriva krstno botrstvo.
Za kmete v župniji Tomaj so bili najpogostejši krstni botri, ki so pripa-
dali podeželski eliti, pripadniki duhovščine. To so bili tako župniki kot tudi
njihovi pomočniki (cooperatore) na nižjem položaju v cerkveni hierarhiji, ki
so kot botri nastopali v številnih primerih. Ker pa so zlasti v 17. stoletju ne-
kateri med njimi izvirali iz (večinoma nižjih) plemiških ali mestnih elitnih
družin, je bilo v nekaterih primerih po tej poti mogoče imeti krstnega bo-
tra, ki je pripadal podeželski eliti in bil hkrati plemiškega porekla. Dejstvo,
da so bili duhovniki najpogostejši, bi lahko pomenilo, da so bili najbolj za-

385