Page 392 - Tomajci
P. 392
Aleksander Panjek in Miha Zobec
drugih družin, uporabljamo zelo podobno metodo tisti, ki sta jo uporabila
Alfani in Munno v svoji študiji na primeru kraja Nonantola (pri Modeni v
Italiji) konec 16. stoletja z namenom, da bi pridobila »predstavo o tem, ka-
ko priljubljena« je bila neka družina (2012, 105–107). Tako bomo izračunali
odstotek krstov v Tomaju, v katerih se kot botri pojavljajo moški iz druži-
ne Černe (brez tistih, v katerih so Černetovi nastopali kot botri otrokom
svojih moških družinskih članov).
Krstni zapisi v župnijskih matičnih knjigah omogočajo zanesljivo opre-
delitev rojstev po posameznih vaseh od okoli leta 1690 dalje, zato se naš
niz podatkov prične s tem letom, ki sovpada tudi s časom prvega izpriča-
nega župana iz vrst Černetov. Da bi zagotovili popolno primerljivost, se vsi
podatki nanašajo samo na krste v vasi Tomaj.¹³ Na ta način od skupno 126
krstnih botrstev izven družine Černe med letoma 1690 in 1784 ostane 92
botrstev v samem Tomaju, kar znaša 73 odstotkov – posledično so v do-
bri četrtini primerov Černetovi kot krstni botri izven svojega družinskega
kroga nastopali v drugih vaseh župnije.
Iz prikaza razmerja med vsemi krsti v Tomaju in tistimi, pri katerih so
kot botri nastopali Černeti (slika 10.3) izhaja, da so večji delež botrstev
izven lastne družine zabeležili v letih okoli 1700, 1710 in 1720, čeprav s pre-
kinitvami (kar je le deloma posledica nepopolnih zapisov). Prvo obdobje s
stalnimi visoki deleži botrstev je bilo okoli leta 1750, nato v desetletjih med
koncem 18. in začetkom 19. stoletja, z zadnjim porastom okoli leta 1850,
po katerem delež komajda preseže deset odstotkov krstov v vasi Tomaj. V
drugi polovici 19. stoletja in do leta 1914 se je delež zmanjšal in pojavljanje
Černetov pri krstih otrok iz drugih družin je spet postalo občasno. V tem
zadnjem obravnavanem obdobju so moški iz družine Černe vse pogosteje
nastopali kot krstni botri le v lastni družini (primerjaj sliki 10.2 in 10.3).
Da bi bolje ocenili povednost deleža botrstev, je treba upoštevati številč-
no razmerje med gospodinjstvi iz družine Černe in vsemi gospodinjstvi v
vasi Tomaj. Prve podatke, na podlagi katerih je mogoče izračunati to raz-
merje, imamo iz leta 1758. Takrat je družina Černe živela na dveh kmetijah,
še ena njena veja pa na tretji.¹⁴ V naslednjih desetletjih je širitev Černe-
¹³ Za razliko od slike 10.2, kjer so za obdobje do leta 1784 zajeti tudi podatki o moških botrih
Černe izven vasi Tomaj.
¹⁴ Leta 1758 je bil na čelu ene kmetije Ivan, Andrejev sin, ki je živel z ženo in otroki ter (očitno)
tudi s poročenim bratom Jakobom, z njegovo ženo in otroki. Drugo gospodarstvo je bilo
takrat še vedno v lasti Tomaža, Andrejevega brata, čeprav je ta umrl leta 1752, zato je moral
biti dejanska glava njegov sin Jožef z ženo in otroki. Drugi sin Anton je leta 1752 umrl nekaj
dni za očetom; leta 1758 je bila Antonova vdova Marina Černe (rojena Fabjan) zapisana kot
390

