Page 392 - Tomajci
P. 392

Aleksander Panjek in Miha Zobec


               drugih družin, uporabljamo zelo podobno metodo tisti, ki sta jo uporabila
               Alfani in Munno v svoji študiji na primeru kraja Nonantola (pri Modeni v
               Italiji) konec 16. stoletja z namenom, da bi pridobila »predstavo o tem, ka-
               ko priljubljena« je bila neka družina (2012, 105–107). Tako bomo izračunali
               odstotek krstov v Tomaju, v katerih se kot botri pojavljajo moški iz druži-
               ne Černe (brez tistih, v katerih so Černetovi nastopali kot botri otrokom
               svojih moških družinskih članov).
                 Krstni zapisi v župnijskih matičnih knjigah omogočajo zanesljivo opre-
               delitev rojstev po posameznih vaseh od okoli leta 1690 dalje, zato se naš
               niz podatkov prične s tem letom, ki sovpada tudi s časom prvega izpriča-
               nega župana iz vrst Černetov. Da bi zagotovili popolno primerljivost, se vsi
               podatki nanašajo samo na krste v vasi Tomaj.¹³ Na ta način od skupno 126
               krstnih botrstev izven družine Černe med letoma 1690 in 1784 ostane 92
               botrstev v samem Tomaju, kar znaša 73 odstotkov – posledično so v do-
               bri četrtini primerov Černetovi kot krstni botri izven svojega družinskega
               kroga nastopali v drugih vaseh župnije.
                 Iz prikaza razmerja med vsemi krsti v Tomaju in tistimi, pri katerih so
               kot botri nastopali Černeti (slika 10.3) izhaja, da so večji delež botrstev
               izven lastne družine zabeležili v letih okoli 1700, 1710 in 1720, čeprav s pre-
               kinitvami (kar je le deloma posledica nepopolnih zapisov). Prvo obdobje s
               stalnimi visoki deleži botrstev je bilo okoli leta 1750, nato v desetletjih med
               koncem 18. in začetkom 19. stoletja, z zadnjim porastom okoli leta 1850,
               po katerem delež komajda preseže deset odstotkov krstov v vasi Tomaj. V
               drugi polovici 19. stoletja in do leta 1914 se je delež zmanjšal in pojavljanje
               Černetov pri krstih otrok iz drugih družin je spet postalo občasno. V tem
               zadnjem obravnavanem obdobju so moški iz družine Černe vse pogosteje
               nastopali kot krstni botri le v lastni družini (primerjaj sliki 10.2 in 10.3).
                 Da bi bolje ocenili povednost deleža botrstev, je treba upoštevati številč-
               no razmerje med gospodinjstvi iz družine Černe in vsemi gospodinjstvi v
               vasi Tomaj. Prve podatke, na podlagi katerih je mogoče izračunati to raz-
               merje, imamo iz leta 1758. Takrat je družina Černe živela na dveh kmetijah,
               še ena njena veja pa na tretji.¹⁴ V naslednjih desetletjih je širitev Černe-


             ¹³ Za razliko od slike 10.2, kjer so za obdobje do leta 1784 zajeti tudi podatki o moških botrih
               Černe izven vasi Tomaj.
             ¹⁴ Leta 1758 je bil na čelu ene kmetije Ivan, Andrejev sin, ki je živel z ženo in otroki ter (očitno)
               tudi s poročenim bratom Jakobom, z njegovo ženo in otroki. Drugo gospodarstvo je bilo
               takrat še vedno v lasti Tomaža, Andrejevega brata, čeprav je ta umrl leta 1752, zato je moral
               biti dejanska glava njegov sin Jožef z ženo in otroki. Drugi sin Anton je leta 1752 umrl nekaj
               dni za očetom; leta 1758 je bila Antonova vdova Marina Černe (rojena Fabjan) zapisana kot


               390
   387   388   389   390   391   392   393   394   395   396   397