Page 382 - Tomajci
P. 382

Aleksander Panjek in Miha Zobec


               uspel nakopičiti, se zdi, da se je vedno bolj oddaljeval od vaške stvarnosti, v
               kateri je živel. Domnevamo lahko, da je njegov politični oportunizem ško-
               doval ugledu, ki ga je užival med vaščani Tomaja in Kraševci nasploh. Da bi
               razumeli, kako in zakaj je Anton Černe izgubil naklonjenost Kraševcev, se
               moramo pobliže seznaniti z njegovimi političnimi dejavnostmi in s postop-
               ki kopičenja zemljiške lastnine. Ti so potekali v času gospodarske krize in
               posledično nemalokrat minili v znamenju siromašenja kmetov. Po zgledu
               svojih prednikov, zlasti zgoraj omenjenega župana Ivana, je Černe sčasoma
               zaplenil posesti kmetov, če ti niso mogli odplačati njegovih posojil.
                 Posojanja denarja se je Černe lotil že v svoji mladosti (med letoma 1840
               in 1849), ko je opravljal funkcijo župana (pang, 939, 5). Tedaj je šlo za po-
               samezne primere, in ne za posojila močno zadolženim strankam, ki se po-
               javijo kasneje. Že leta 1866 je bilo terjatev več, v Antonovih preglednicah,
               v katere je zapisoval dolgove posameznikov, lahko tedaj naštejemo kar 69
               oseb, od katerih je bilo 21 (ali približno 30 odstotkov) Tomajcev. Leta 1887
               je bilo dolžnikov že 93, med temi 28 domačinov. Skupni dolg domačinov se
               je povzpel z 2.262 goldinarjev leta 1866 na 3.619 goldinarjev leta 1887. Dolg
               posameznih gospodinjstev se je v primeru Tomaja gibal med 215 (1866) in
               415 goldinarji (1887) (pang, 939, 5).
                 Pregled kupoprodajnih pogodb v zapuščini Černetov razkriva različne
               primere finančno obremenjenih kmetov, ki niso zmogli odplačati dolgov
               in so zato izgubili posest. Anton je tako razlastil Valentina Raubarja iz bli-
               žnje vasi (Vrhovlje), ki mu je dolgoval 187 goldinarjev skupaj s šestodsto-
               tnimi obrestmi. Na podoben način je prevzel posestva (dve polji) svojega
               sovaščana Andreja Slavca, ki je Antonu dolgoval 140 goldinarjev skupaj z
               osemodstotnimi obrestmi (pang, 939, 4). Na enak način je zaplenil pre-
               moženje sovaščana Luke Petelina, ki je Antonu dolgoval 323 goldinarjev
               skupaj s sedemodstotnimi obrestmi (pang, 939, 4). Poleg tega je začasno
               pridobil (pogodba je določala 30-letno uporabo) več nepremičnin Mathiasa
               Oruja (verjetno Matije Orla), čigar oče je bil lastnik nepremičnin, zemljiški
               gospodar in gostilničar v bližnji vasi, Skopem, vendar je Matija na koncu
               postal finančno insolventen in si izposodil 1.200 goldinarjev (pang, 939,
               4). Poleg tega je Černe pridobil posestva Antona Lazarja iz bližnje Gropade
               pri Bazovici,ki jeumrlbrez otrok.Sprepričevanjemali ponujanjemdenarja
               zakonitim dedičem je Černe na koncu uspel pridobiti večji del Lazarjeve-


               poročna pogodba med Alojzijo Černe in Mihaelom Dellesom, sklenjena pred notarjem Pe-
               trom Kozlerjem v Sežani, 12. november 1862; Heiratsvertrag, poročna pogodba med Jožefo
               Černe in Andrejem Kocjanom, sklenjena pred notarjem Kozlerjem v Sežani, 29. januar 1857.


               380
   377   378   379   380   381   382   383   384   385   386   387