Page 382 - Tomajci
P. 382
Aleksander Panjek in Miha Zobec
uspel nakopičiti, se zdi, da se je vedno bolj oddaljeval od vaške stvarnosti, v
kateri je živel. Domnevamo lahko, da je njegov politični oportunizem ško-
doval ugledu, ki ga je užival med vaščani Tomaja in Kraševci nasploh. Da bi
razumeli, kako in zakaj je Anton Černe izgubil naklonjenost Kraševcev, se
moramo pobliže seznaniti z njegovimi političnimi dejavnostmi in s postop-
ki kopičenja zemljiške lastnine. Ti so potekali v času gospodarske krize in
posledično nemalokrat minili v znamenju siromašenja kmetov. Po zgledu
svojih prednikov, zlasti zgoraj omenjenega župana Ivana, je Černe sčasoma
zaplenil posesti kmetov, če ti niso mogli odplačati njegovih posojil.
Posojanja denarja se je Černe lotil že v svoji mladosti (med letoma 1840
in 1849), ko je opravljal funkcijo župana (pang, 939, 5). Tedaj je šlo za po-
samezne primere, in ne za posojila močno zadolženim strankam, ki se po-
javijo kasneje. Že leta 1866 je bilo terjatev več, v Antonovih preglednicah,
v katere je zapisoval dolgove posameznikov, lahko tedaj naštejemo kar 69
oseb, od katerih je bilo 21 (ali približno 30 odstotkov) Tomajcev. Leta 1887
je bilo dolžnikov že 93, med temi 28 domačinov. Skupni dolg domačinov se
je povzpel z 2.262 goldinarjev leta 1866 na 3.619 goldinarjev leta 1887. Dolg
posameznih gospodinjstev se je v primeru Tomaja gibal med 215 (1866) in
415 goldinarji (1887) (pang, 939, 5).
Pregled kupoprodajnih pogodb v zapuščini Černetov razkriva različne
primere finančno obremenjenih kmetov, ki niso zmogli odplačati dolgov
in so zato izgubili posest. Anton je tako razlastil Valentina Raubarja iz bli-
žnje vasi (Vrhovlje), ki mu je dolgoval 187 goldinarjev skupaj s šestodsto-
tnimi obrestmi. Na podoben način je prevzel posestva (dve polji) svojega
sovaščana Andreja Slavca, ki je Antonu dolgoval 140 goldinarjev skupaj z
osemodstotnimi obrestmi (pang, 939, 4). Na enak način je zaplenil pre-
moženje sovaščana Luke Petelina, ki je Antonu dolgoval 323 goldinarjev
skupaj s sedemodstotnimi obrestmi (pang, 939, 4). Poleg tega je začasno
pridobil (pogodba je določala 30-letno uporabo) več nepremičnin Mathiasa
Oruja (verjetno Matije Orla), čigar oče je bil lastnik nepremičnin, zemljiški
gospodar in gostilničar v bližnji vasi, Skopem, vendar je Matija na koncu
postal finančno insolventen in si izposodil 1.200 goldinarjev (pang, 939,
4). Poleg tega je Černe pridobil posestva Antona Lazarja iz bližnje Gropade
pri Bazovici,ki jeumrlbrez otrok.Sprepričevanjemali ponujanjemdenarja
zakonitim dedičem je Černe na koncu uspel pridobiti večji del Lazarjeve-
poročna pogodba med Alojzijo Černe in Mihaelom Dellesom, sklenjena pred notarjem Pe-
trom Kozlerjem v Sežani, 12. november 1862; Heiratsvertrag, poročna pogodba med Jožefo
Černe in Andrejem Kocjanom, sklenjena pred notarjem Kozlerjem v Sežani, 29. januar 1857.
380

