Page 389 - Tomajci

Dolgoživa elitna družina

stni botri za otroke iz družin, ki jim niso pripadali, kar kaže na to, da so
tudi župani sodili med zaželene krstne botre. To dodatno potrjujejo prime-
ri, v katerih so bile kot krstne botre navedene županove žene, kar pomeni,
da so bile zaradi vloge svojega moža tudi same zaželene botre. Pravilnost
hipoteze o privlačnosti kmečke elite potrjuje še navajanje podžupanov in
ključarjev med krstnimi botri kmečkim otrokom. V 19. stoletju je bil le Mi-
hael Černe v nekaj primerih zabeležen kot župan, ko je nastopal kot krstni
boter. Razmeroma številni pa so bili v tem stoletju primeri botrov, navede-
nih kot »premožni kmet« (editus, possidens). Znatno zemljiško premoženje
je torej imelo vlogo dejavnika privlačnosti pri izbiri krstnih botrov.
Čeprav je na splošno v tomajski župniji večina botrov izhajala iz iste vasi
kot starši krščenega otroka, knjige krstov beležijo tudi botre iz drugih vasi
ali iz bolj oddaljenih krajev. Zdi se, da njihova pogostost skozi čas niha, saj
so bila obdobja, ko so bili taki primeri pogosti, in obdobja, ko so bili precej
redki, in vasi posledično dajejo vtis večje socialne zaprtosti. Tako je bilo od
leta 1625 dalje geografsko območje izvora krstnih botrov v vaseh tomajske
župnije ozko, po letu 1650 se je razširilo, nato spet zožilo in se okoli leta
1710 terponjemspetrazširilo.V30. letih 18.stoletjasospetprevladova-
li botri iz iste vasi kot starši novorojenčkov. Na tej stopnji raziskave še ni
mogoče komentirati razlogov za ta nihanja, verjetno pa jih je treba iskati
v demografskih in gospodarskih spremembah. Po letu 1740 se je območje
izvora botrov spet razširilo na druge vasi župnije in na druge župnije, med-
tem ko Tomaj daje vtis izjeme, saj so tu še naprej prevladovali lokalni krstni
botri. Skoraj v vseh primerih, ko so botri prihajali iz krajev zunaj župnije,
so prebivali v radiju približno 25 kilometrov od Tomaja. Večinoma so bili
kmetje, nekateri pa so prihajali iz mestnih središč, kot sta Gorica in Trst
z okolico (zlasti v 18. stoletju), ali iz manjšega mesta in industrijskega sre-
dišča Ajdovščine; nekateri izmed njih so bili zapisani z nazivom »gospod«,
kot npr. kirurg Bizjak iz Vipave (Domino Joanne Baptista Bisiach Vipiacensi
Chirurgo, 1733). Edini krstni boter, ki je prišel res od daleč, je bil Domino
Joanne Wiler iz Ljubljane leta 1664, ki pa je bil v sorodstvu (cognato)sta-
kratnim tomajskim župnikom.
Vsekakor so v 17. in 18. stoletju prevladujoči vzorec botrstva v župniji
Tomaj predstavljali botri, ki so pripadali kmečkemu stanu in so živeli v isti
vasi kot starši krščenega otroka. Zelo pogosti so bili tudi botri iz drugih
vasi znotraj župnije, tisti iz nekoliko oddaljenejših krajev pa sploh niso bili
redki, upoštevajoč omenjena časovna nihanja. V 19. stoletju je vse do leta
1840 vzorec ostal razmeroma nespremenjen, tako da je število krstnih bo-
trov, ki so živeli v mestnih središčih, zlasti v hitro razvijajočem se Trstu,

387