Page 390 - Tomajci

Aleksander Panjek in Miha Zobec

ostalo presenetljivo majhno. Kasneje se kraj bivanja krstnih botrov ni več
beležil, pa je bil pri vsaj 70 odstotkih botrov kot poklic oz. stan naveden
»kmet« ali drug status, ki razkriva njihovo lokalno provenienco.
Na ravni družine, ki jo v tem pregledu zaradi praktičnosti identificiramo
s priimki, je mogoče opaziti različne trende, ki ločijo 17. in 18. stoletje od 19.
V prvem obdobju so v nekaterih družinah krstni botri skoraj vedno nosili
isti priimek kot očetje krščenih otrok, v drugih se je pri botrih ponavljalo
le nekaj različnih priimkov. Pri nekaterih družinah so krstne botre izbirali
večinoma v svoji vasi, pri drugih pa je bila izbira manj osredotočena, tudi
ker so pripadniki teh rodbin prebivali v različnih vaseh znotraj župnije. V
nasprotju s tem so v 19. stoletju primeri, ko sta oče krščenega otroka in
boter nosila isti priimek, zelo redki, pri čemer s časom to postaja vse manj
zanesljiv pokazatelj družinskih vezi, saj se skozi generacije posamezniki in
družinske veje lahko oddaljijo do popolne odtujitve.
Po tem ko smo ugotovili, da je v tomajski župniji, tako kot drugod po
Evropi (Alfani in Gourdon 2012), elitni družbeni status vplival na izbiro
krstnih botrov v zgodnjem novem veku in da je bilo bogastvo dejavnik pri-
vlačnosti botrov v 19. stoletju, bomo poskušali preveriti predpostavko, da
je botrstvo mogoče uporabiti kot kazalnik ugleda neke družine v podežel-
skem okolju. Za družino Černe smo ugotovili, da je najkasneje od konca
17. stoletja (če ne že od konca 16. z župnikom in začetka 17. z »velikašem«
Justom) ter vsaj do konca 19. stoletja pripadala vaški eliti v Tomaju. Zato
zgodovina Černetovih, kakor smo jo sestavili skozi dobra tri stoletja in pri
tem dokaj natančno identificirali trenutke in dogodke, ki so lahko vpliva-
li na podobo družine v skupnosti, predstavlja ustrezen primer, na katerem
bo mogoče preveriti veljavnost hipoteze, da kvantitativna nihanja botrstva
odražajo spreminjanje ravni ugleda družine. Obenem bomo preverjali, ka-
tere vrste dogodkov in ravnanj posameznih družinskih članov so pozitivno
in negativno vplivale na privlačnost elitnih botrov v lokalni kmečki družbi.
Da bi lahko krstno botrstvo uporabili kot kazalnik ugleda v skupnosti,
je treba najprej upoštevati krste otrok iz same družine Černe, pri katerih
so kot krstni botri nastopali moški člani iste družine, saj njihovo število
povečuje nastope v vlogi botrov in s tem vpliva na rezultate analize. V tem
pogledu družina Černe kaže jasen vzorec, saj njeni moški pripadniki vse
do sredine 18. stoletja niti niso enkrat nastopili v vlogi krstnega botra si-
novom in hčeram svojih najbližjih sorodnikov. Prvi Černe, ki je bil boter
pri krstu otroku iz družine Černe, je bil v matičnih knjigah zabeležen šele
leta 1742. Predvidevamo lahko, da je do tedaj družinska politika botrstva
dajala prednost njegovi vlogi pri vzpostavljanju zavezništev z drugimi dru-

388