Page 383 - Tomajci

Dolgoživa elitna družina

ga premoženja (pang, 939, 1 in 3). Obseg Antonovega posojilnega posla in
drugih dejavnosti v njegovo finančno korist sega daleč preko naštetih pri-
merov. Veliko število kupoprodajnih pogodb, v katerih je bil Anton nave-
den kot kupec, potrjuje domnevo, da je znal družbeno-gospodarske razme-
re zasukati v svoj prid. Tomajski magnat je sčasoma svoje »ozemlje« razširil
do te mere, da so vaščani namigovali, da je velik del Krasa v njegovih rokah
(Kjuder 1972, 150).
Večina Černetovih finančnih transakcij je bila opravljena med in po nje-
govi politični karieri na Dunaju ter v Gorici. Prav zaradi tega je treba pre-
učiti povezavo med njegovim delovanjem na političnem prizorišču in druž-
benim položajem, ki ga je zasedal. Z drugimi besedami, zanima nas, kako
so njegove politične dejavnosti prispevale k njegovemu bogatenju in naza-
dnje privedle do spremembe položaja, ki ga je užival v svoji izvorni skupno-
sti. Kljub temu da je kot poslanec pridobil bogastvo, so politični neuspehi
naposled usodno zamajali Antonov ugled.
AntonČerne⁹jebil vdržavni zbor prvičizvoljenleta1848, ko so vsi»ne-
odvisni moški« (tj. tisti, ki niso bili v služečem razmerju) v Avstriji imeli
pravico glasovati v skladu z začasno ustavo, tako da so bili do glasovanja
upravičeni pripadniki vseh slojev. Kljub temu da se je pridružil parlamen-
tarni desnici, je kot večina slovenskih in slovanskih poslancev v tistem času
zagovarjal odpravo podložništva brez odškodnine, z govori pa je pridobil
sloves enega najprepoznavnejših slovenskih politikov.
Z uvedbo kurialnega volilnega sistema na podlagi februarske listine leta
1861 je bil izvoljen v goriški deželni zbor v kuriji velikih zemljiških lastni-
kov. Preko deželnega zbora – kot je določal takratni volilni zakon – je bil
ponovno izvoljen v državni zbor, kjer je bil zaradi zavzemanja za pravico
do javne rabe slovenskega jezika deležen pohval, tudi iz Goriške (»Govori
v državnem zboru o narodnih zadevah slovanskih v seji 14. in 17. maja t.l.«
1862, 172–177).
Kljub slavospevnim besedam časopisa pa se je Černetova ponovna iz-
volitev izkazala za vrhunec politične kariere, ki je na koncu pripeljala do
njegovega neslavnega padca. Čeprav je večkrat glasoval proti vladnim od-
ločitvam, se je na koncu pridružil krogu vladnih podpornikov, t.i. ustavo-
vercev, in se v razkolu med mladoslovenci ter staroslovenci približal taboru
slednjih, tj. privržencem »politike majhnih korakov«. Tako je deloval pred-
vsem v podporo avstrijskemu oz. vladnemu patriotizmu. Černe je nazadnje
postal brezbrižen do političnega slovenstva in nikoli ni posvojil ideje Zedi-

⁹ Za celoten pregled Černetove politične poti glej Marušič (2013) in Gabršček (1932).

381