Page 379 - Tomajci

Dolgoživa elitna družina

vasi. Jasno je torej, da so številne poroke znotraj širše družine v preteklih
letih in desetletjih obrodile sadove ter da so Černeti uspešno omejili raz-
drobljenost svojega zemljiškega premoženja.
Družina Černe je mesto župana obdržala tudi v 19. stoletju, ko je to funk-
cijo opravljal (vsaj) Mihael (1821–1822, šak, žt, mkk 7a) pa tudi Marko in
njegov sin Anton Černe. Seveda ta družina ni bila edina, ki je v tem obdo-
bju, torej v 19. stoletju, tvorila vaško elito. Podobno kot v preteklosti se je
iz vaškega tkiva izločilo nekaj družin, ki so zasedale politično ali družbeno
pomembne položaje, kot so župani in cerkveni starešine. Med temi druži-
nami so obstajale tako medsebojne povezave v obliki sorodstvenih vezi kot
tudi antagonizmi. Kljub vsemu pa je v 19. stoletju, ko sta Jakob in Anton
Černe, stric in nečak, pridobila položaja stolnega kanonika ter državnega
in deželnega poslanca na Dunaju in v Gorici, družina Černe uspela še do-
datno utrditi svoj položaj, tako znotraj kot zunaj vasi.
Anton Černe je bil človek tako »starega« kot »novega«, modernega sve-
ta. Bil je zemljiški posestnik, katerega politične dejavnosti na regionalni
in državni ravni so okrepile njegov položaj vaškega mogotca. Kljub uspehu
zunaj vasi je sadove svojih funkcij vselej rad uveljavljal v izvornem kraju.
Medtem ko je tekmoval za položaje in vloge v »velikem svetu«, je še vedno
najraje vlagal v širitev svojih domačih posesti. Primer Antona Černeta zato
ponuja izhodišče za razumevanje procesov modernizacije, ki so v 19. sto-
letju potekali na ozemlju nekdanje Notranje Avstrije, zlasti na Goriškem.
Seveda prehoda iz starega režima v modernost ne smemo razumeti she-
matično: 19. stoletje ni prineslo nenadnih sprememb. Vaške elite so se, kot
je bilo pojasnjeno v tem poglavju, že dolgo pred Antonom Černetom po-
vezovale s svetom zunaj lokalnih skupnosti. Podobno je bila diferenciacija
podeželja ob fragmentaciji zemljiških posesti prisotna že dolgo pred tem
(Panjek 2015, 62).
S spremljanjem tomajskega poslanca lahko torej sledimo kompleksnim
dinamikam spreminjanja kraškega podeželja v povezavi z uveljavljanjem
kapitalizma, nacionalizacijo prostora oz. s krepitvijo nacionalnega gibanja
in stopanjem ljudi v politično sfero. Izostritev Černetove življenjske poti
pomeni tudi fokusiranje na razmerja, ki jih je tkal tako v izvorni skupnosti
kot izven nje, kar pomaga razumeti tako odnose znotraj vaške skupnosti
kot razmerja med skupnostjo in političnimi veljaki, kakršen je bil sam, ter
javnimi oblastmi. Biografski oris Antona Černeta temelji na predpostavki,
da je bil njegov gospodarski uspeh povezan z njegovo politično dejavnostjo
in da je protest kraških prebivalcev proti politiki tomajskega mogočneža
koreninil tudi v socialno-gospodarskih odnosih, čeprav je nosil nacionalno

377