Page 377 - Tomajci
P. 377

Dolgoživa elitna družina


             ga vdova Marina (rojena Fabjan) je bila leta 1758 zapisana kot upraviteljica
             posesti, polovične kmetije, ki je pripadala njenemu pokojnemu očetu Iva-
             nu Fabjanu (ast, atta, 242.1, 3; šak, žt, mku 3).⁶ Med primeri karier je
             tudi Jakob (rojen 1780), sin Marka in Antonov vnuk, ki je postal duhovnik
             in kanonik v katedrali svetega Justa v Trstu. V svoji oporoki je ustanovil
             sklad za financiranje štipendij. Njegov starejši brat Marko (rojen 1769) pa
             je bil ustanovitelj veje, ki je ohranila in razvila ugled družine. Poročil se je
             kar štirikrat in s tremi ženami imel skupaj 17 otrok. Prvi zakon je bil razve-
             ljavljen, ker žena kot »hermafrodit« ni mogla imeti otrok (žat, ak, t, 892;
             ast, atta 207.1, 2). Marko je v letih francoskih Ilirskih provinc opravljal
             tudi funkcijo župana v Tomaju. Kjuder poroča o govoricah, češ da je takrat
             župan izbiral mladeniče, ki so morali v vojsko, služba je trajala sedem let.
             Župan naj bi s tem lahko dobro zaslužil, saj so očetje raje šli k njemu in se
             poskušali dogovoriti »iz oči v oči – daj mi to svojo zemljo, fant pa bo ostal
             doma« (žat, ak, t, 893). Take govorice se zdijo verodostojne glede na zgo-
             raj omenjeno veliko število sodnih postopkov v zvezi z izterjavo dolgov.

             Tretje stoletje: od vaške elite do dunajskega parlamenta⁷
             Med sinovi zadnjega župana, zabeleženega v 18. stoletju, Marka (Antonov
             sin), velja posebej omeniti tistega, ki je prevzel očetovo ime, torej Marka.
             Leta 1820 je ta veljal za najbogatejšega v Tomaju oz. je bila vsaj njegova
             kmetija daleč največja v vasi. V omenjeni kraški vasi je bilo skupaj 73 po-
             sesti in gospodinjstev, večina od njih je merila manj kot deset hektarjev,
             povprečje pa je znašalo šest hektarjev. Gospodarstvo Marka Černeta je me-
             rilo neverjetnih 44 hektarjev, od katerih je bilo več kot osem hektarjev ob-
             delovalne zemlje (ostalo je predstavljal travnik), kar je občutno presegalo
             tedanjo srednjo vrednost v vasi, ki se je ustalila pri 1,7 hektarja. Marko je
             bil eden od le treh gospodarjev gospodinjstev v družinski veji, ki izhaja iz
             Tomaža (začetek 18. stoletja), in je imel v svojih rokah večino zemlje, ki je
             pripadala tej veji. Druga veja, ki izvira iz Tomaževega brata Andreja, je bila
             sestavljena iz šestih glav družin (vendar je eden od njih živel v hiši nečaka),
             od katerih sta bila dva med najbogatejšimi kmeti v Tomaju: Mihael, sin Jo-
             žefa, z 28,6 ha,inAnton,sin Franca,z blizu 20 ha(glej sliko10.1). Glede na
             to, da so imela le tri gospodinjstva v Tomaju med 20 in 30 hektarjev zemlje,
             so Černeti na začetku 19. stoletja predstavljali znaten del najbogatejših v

            ⁶ Vzdevek Fabjanijevi je po vsej verjetnosti nastal ravno zaradi Antonove poroke z dedinjo
             Fabjan in ker je njegov sin kasneje podedoval materino Fabjanovo kmetijo.
            ⁷Ta del temelji na Zobec (2024).


                                                                            375
   372   373   374   375   376   377   378   379   380   381   382