Page 363 - Tomajci

10

Dolgoživa elitna družina (1592–1914):

botrstvo kot merilo družbenega ugleda
v vaški skupnosti

Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
Miha Zobec
Univerza na Primorskem
Znanstvenoraziskovalni center
Slovenske akademije znanosti in umetnosti

© 2025 Aleksander Panjek in Miha Zobec
https://doi.org/10.26493/978-961-293-552-8.361-402

Uvod
Ta raziskava obravnava dolgoročno zgodovinsko krivuljo kmečke elitne
družine s poudarkom na privlačnosti njenih članov kot krstnih botrov kot
merilu njihove priljubljenosti v vaški skupnosti. V zadnjih desetletjih je
zgodovina družine v Evropi metodološko napredovala in se tematsko raz-
vejala, tako da se je od začetnega prevladujočega zanimanja za demograf-
ske vidike družine preusmerila k odnosom med družinskimi člani, soro-
dniki in njihovimi socialnimi omrežji (Lanzinger 2016, 96–99). V Sloveniji
zgodovinske raziskave o družini po krajšem vzponu ob koncu 20. stoletja
(Verginella 1990; 1996; Studen 1995; Hudales 1997) skorajda niso sledile
evropskim trendom. Poleg tega se te in tudi kasnejše raziskave (Gomir-
šek 2010; 2015) večinoma osredotočajo na 19. stoletje, starejša obdobja pa
so ostala skoraj neraziskana, pri čemer pomembno izjemo predstavljata
obravnavi plemiških poročnih pogodb v 18. stoletju (Štuhec 2009) in pre-
težnokulturnih vidikovporoke,zakonskegaživljenjainspolnosti,ki segajo
v srednji vek, kjer je spet v ospredju plemstvo (Kos 2015; 2016). Posledično
»stanje raziskav zgodovine družine in sorodstva na slovenskem podeželju
v zgodnjem novem veku ne nudi dovolj trdne podlage za analizo, usmer-
jeno v sorodstvene mreže in odnose ali v organizacijo gospodinjstev«, kar
pomeni, da moramo v mnogih pogledih začeti od osnov, kot so družinske
oblike in dedne prakse (Panjek 2021).

Panjek, A., ur. 2025. Tomajci: slovenska zgodovina v malem (16.–20. stoletje).
Založba Univerze na Primorskem.