Page 285 - Tomajci

8

Vzgoja in prevzgoja: šolstvo in šolske

institucije v Tomaju med socialnimi
ter političnimi spremembami

v19. in 20.stoletju

Meta Remec
Inštitut za novejšo zgodovino

© 2025 Meta Remec
https://doi.org/10.26493/978-961-293-552-8.283-333

Uvod
Področje šolstva je bilo v zgodovinopisju široko preučevano z različnih vidi-
kov. Ob množici raziskav in kronik, ki obravnavajo razvoj posameznih šol-
skih ustanov na lokalni ravni, obstajajo tudi celovitejše raziskave, ki obrav-
navajo razvoj šolstva bodisi na celotnem slovenskem ozemlju, od njegovih
začetkov naprej (Okoliš 2009; Schmidt 1988; Gabrič; 2006; 2009), bodisi
na posameznih prostorsko omejenih območjih ali v časovnih obdobjih, in
preučujejo šolstvo v luči nacionalizma, urbanizma ter arhitekture, zakono-
daje, učnih vsebin in učnih pripomočkov, organizacije, discipliniranja, od-
nosov med spoloma, šolstva v času vojne ter totalitarizmov in dostopnosti
izobrazbe, če jih naštejem le nekaj (Andri in Mellinato 1994; Pejić 2024; De
Rosa 1995, 171–172; Batič 2023). Vsaka na svoj način so pokazale, da šolski
prostor ni bil nikoli vrednostno nevtralen in to niti ni nameraval biti, saj je
odseval vsakokratno vladajočo ideologijo. Preko vsebin, ritualov in pravil
je oblikoval, prevzgajal, širil znanje ter vrednote in bil odsev časa ter okolja
in sprememb v njem. To še toliko bolj velja za obmejna in nacionalno me-
šana območja na prepihu, kjer je prihajalo do številnih upravnih, političnih
in ideoloških preobratov ter kjer je bil jezik glavni temelj in pokazatelj na-
cionalne pripadnosti, šola pa orodje za njeno širjenje in utrjevanje (Pahor
1974;Vinci 2015,5; Andri 2015,13).
Preučevanje interakcije med šolskim prostorom in okoljem na mikrorav-
ni omogoča drugačno perspektivo, sploh v majhnem vaškem okolju, kot je
Tomaj, kjer je po navadi obstajala ena sama šola z enim ali dvema učitelje-

Panjek, A., ur. 2025. Tomajci: slovenska zgodovina v malem (16.–20. stoletje).
Založba Univerze na Primorskem.