Page 228 - Tomajci

Alberto Mauchigna

dekse vedenja, ki so veljali za fante in dekleta. Praviloma so morali očetje
ob nezakonskih nosečnostih materialno podpirati mater in skrbeti za no-
vorojenčka, dokler ni bil ta naposled dan v kako socialno ustanovo, ki je
sprejemala otroke. Leta 1696, npr., je bilo Andreju Černetu iz Tomaja na-
loženo, naj Marino Rože preskrbuje do konca nosečnosti ter nato zagotovi
še dojiljo in poskrbi za dojenčka, dokler ga ne zaupa »kakemu špitalu«. Le-
to kasneje, ob praznovanju Sv. Jerneja na »Sveti gori v čast Blaženi devici
Mariji«, naj bi se taisti sin župana Marka Černeta sprl z bratom Štefanom,
predvsem pa je, ko se je izognil nadzoru spečega očeta, »napravil velik hrup
in škandal, da so vsi ljudje govorili«. Skupaj z dvema drugima fantoma so
bili »zaprti v sobi s tremi hotnicami in naj bi z njimi veliko zapravili za ve-
seljačenje in ropotanje z godci celo noč tiste noči, da so se vsi čudili, da so
počeli take reči, namesto da bi vdano romali, kakor bi morali«. Leta 1723,
prav tako v Tomaju, je moral tudi Tomaž Mohorčič zagotoviti vzdrževanje
Marine Gojc do trenutka poroda in nato skrb za novorojenčka (ast, atta,
202, 17, 6v; 15, 6r in 8r; 29).
Kljub razlikam med izidoma imata zgodbi Urše Pegan in Marine Uršič
veliko skupnega. Obe zgodbi sta sledili podobni shemi: sankcije za nedo-
voljeno vedenje, osrednja vloga življenja zarodka in novorojenčka, vloga
fantovščine, njene hierarhične organiziranosti in vira legitimnosti nasilja,
javno kaznovanje kot svarilo (s simbolno vlogo vode) ter asimetrija med
spoloma pri dodeljevanju odgovornosti in sankcij.
Kršenje pravil, odhod iz vasi in izročitev novorojenčka dobrodelni usta-
novi so elementi, ki so prisotni v razpletu podobne zgodbe. Ta se je zgodila
v Medjevasi, v njej je bil udeležen odrasel par in vsebovala je tudi elemente
vraževerja. V tem primeru je bila tarča ženska, o kateri so sovaščani »imeli
zelo slabo mnenje« (tenuta in cattivissimo concetto), ker naj bi se srečeva-
la z moškimi in zapustila nezakonskega novorojenca, ki ga je potem sama
skupnost morala odpeljati v Videm v zavod za najdenčke. Leta 1707 je sku-
pnost vložila prošnjo, naj se jo »nažene iz vasi, saj vsak dan greši«, in ker
»vidimo in opažamo, da nas po tem vsako leto Bog kaznuje z nevihto, s
sušo na pridelkih in z drugimi škodljivimi padavinami«. Ženska, ki je bila
vdova, in njen poročen ljubimec sta zbežala v Beneško republiko, preden
bi ju devinsko sodišče obsodilo na izgon (ast, atta, 202, 25, 3r in 4v).

Jurij, Ana in Pavel iz Tomaja
Slabo desetletje kasneje nedovoljenega vedenja ni razkrila nosečnost, tem-
več soseskin nadzor. V Tomaju je bilo razkrito prešuštvo. Trije fantje so
brez sodelovanja druščine vrstnikov odigrali pomembno vlogo pri uteme-

226