Page 180 - Tomajci

Aleksander Panjek

pravico (vključno z dediči) do ponovnega odkupa v zameno za povračilo
kupnine v višini 101 dukata. Za nas je pomemben tudi navedeni razlog, za-
kaj se je pogodba zapisala: »Ker doslej ta prodaja, oz. nakup, ni bila uradno
zapisana,sejezato v obojestransko zagotovilo zabeležila«(E siccome non
fu sin qui Istromentata tal vendita, e rispettiva comprita, fu perciò per vicende-
vole cautella presa in nota) (ast, atta, 195.1.2, 13). Prehod v naraščajočo
pisnost še ne pomeni, da se ustni običaj in obred ali vsaj njune posame-
zne prvine niso mogli ohraniti ter preživeti ob boku pisnega beleženja in
sklepanja pogodb.

Pripis o tomajskem taboru v letih 1618–1622
Tabor v Tomaju je zaradi svoje povezanosti s prazgodovinskim gradiščem
na istem griču že dolgo predmet interesa arheologov, na območju samega
tabora pa so bila v zadnjem desetletju izvedena tudi nova izkopavanja (Fa-
bec in Vinazza 2018). Sintezo Tomaža Fabca in Mance Vinazza o doseda-
njem poznavanju tomajskega tabora v srednjem ter zgodnjem novem veku
na podlagi obstoječe literature lahko povzamemo, kot sledi. Iz zgodnjega
srednjega veka je na območju tabora znanih nekaj skeletnih grobov, nek-
danja cerkev sv. Pavla naj bi bila tu zgrajena v 11. stoletju ali že prej (na
koncu 19. pa je bila v razsulu). Nova (še obstoječa) cerkev sv. Petra in Pavla
je bila na taboru zgrajena v letih 1637–1640, a domneva, da so jo postavili
na kraju starejšega fevdalnega dvora, katerega obstoj ni dokazan, je nego-
tova. Sam protiturški tabor v Tomaju naj bi bil med največjimi v današnji
zahodni Sloveniji (Fabec in Vinazza 2018, 15).

Zelo verjetno je bil zgrajen v zadnji tretjini 15. stoletja [...]. Imel naj
bi šest obrambnih stolpov, med seboj povezanih z močnim, 4 do 5 m
visokim obzidjem. Znotraj obzidja je na severovzhodni strani tabo-
ra stala cerkev sv. Pavla. Pomen utrdbe naj bi upadel že ob preneha-
nju turških vpadov v drugi polovici 16. stoletja in po drugi beneško-
avstrijski vojni, ko naj bi začela propadati. [Fabec in Vinazza 2018,
15–16]

Konec druge avstrijsko-beneške vojne (1615–1617) je ravno čas, za kate-
rega smo zbrali nekaj informacij o tomajskem taboru, ki dopolnjujejo ob-
stoječe znanje in dokazujejo, da je v zgodnjem novem veku tomajski tabor
imel podobno funkcijo, kakršno je v istem času (leta 1606) opisal grof Filip
Kobencelj – sicer nekoliko podcenjujoče – na primeru »Tabora« Štanjela. To
je kraj, »kjer imajo podložniki [...] iz okoliških naselij kašče in kleti, kjer iz

178