Page 181 - Tomajci
P. 181

Pravda o spornem hramu v tomajskem taboru


             Preglednica 4.2 Lastniki izpričanih stavb v taboru v Tomaju (1619–1622)
             -                     (a)          (b)
             Jurij Vitez iz Šepulj                             Filip Slavec
                              Jurij Škapin                     Pavel Rože, župan
                                              Andrej in Helena  Andrej in Helena
                                              Rože             Rože
                                              Hiša cerkve sv. Petra
                                              Hram bratovščine
                                              sv. Pavla
                                                               Andrej Obersnel
                                                               Matija Cigole, kovač
             Opombe  (a) ast, atta, 196.1, 6, 202r, (b) ast, atta, 196.1, 6, 192r.


             varnosti spravljajo in hranijo pridelano vino in pšenico, kot to počenjajo v
             številnihdrugihpodobnih krajihnaKrasu in vPivki«.¹⁴
               Znotraj območja tabora v Tomaju je na začetku 17. stoletja stalo več stavb
             v zasebni lasti s pretežno posvetno funkcijo. Grajene so bile iz kamna in so
             bile eno- ter celo dvonadstropne, strehe so bile prekrite s skrilami. Pritlični
             prostori so služili kot hrami za spravljanje pridelkov in vina, zgornji pa (po
             analogiji z vzorcem stavb v vasi) kot skednji in bivalni prostori. Ker je ena
             od hiš pripadala kovaču, dopuščamo možnost, da je obstajala tudi obrtna
             delavnica. Štiri stavbe so se držale skupaj in v taboru je potekala ulica.
               Viri, navedeni v tem prispevku, ter zapuščinski inventar Jurija Škapina¹⁵
             naštejejo skupaj devet različnih lastnikov stavb v taboru v Tomaju (pregle-
             dnica 4.2). Zaradi (sicer izredno kratkega) časovnega zamika med podatki o
             lastništvu in hitrih prehajanj med lastniki ni izključeno, da so nekatere od
             hiš iste, čeprav se navaja drug lastnik. Tako je hram leta 1621 preminulega
             Jurija Škapina morda ista stavba, za katero se leta 1622 kot lastnik navaja
             župan Pavel Rože, saj je Škapinova vdova in dedinja že leta 1621 poročila
             županovega sina, tako da je posest prešla v roke Rožetove družine. Hiša
             Filipa Slavca, omenjena leta 1622, bi utegnila biti ista, o kateri je v letih
             1619–1620 potekala pravda med Vitezom in Ucmanom, če so jo krajani še
             zmeraj pripisovali prejšnjemu lastniku. Hiša Andreja in Helene Rože, ki je
             šla v prisilno prodajo zaradi poravnave dolgov, pa se v dveh dokumentih
             omenja z drugačnimi mejaši, kar je lahko pomota ali pa je šlo dejansko za


           ¹⁴ stla, iöhks, 90, 11, 79r–81v. Za podrobnejšo sliko o funkcijah naselja in stavb v Štanjelu
             glej Kovačič in Panjek (2022).
           ¹⁵ Glej 5. poglavje.


                                                                            179
   176   177   178   179   180   181   182   183   184   185   186