Page 126 - Tomajci

Aleksej Kalc

s 26,1 na13,8promila,nataliteta pasejevprvihpovojnih letih okrepila.
Prebivalstvo Tomaja je tako naraslo do zgodovinskega viška.
Na mortaliteto je vseskozi ključno vplivala umrljivost otrok, ki je bila
značilna poteza predmoderne demografije in dolgo tudi demografije in-
dustrijske dobe. Iz preglednice 3.5 je razvidno, da je dobrih 55 odstotkov
vseh smrtnih primerov v vasi Tomaj v dolgem obdobju od 30. let 18. sto-
letja do prve svetovne vojne odpadlo na otroke pod šestim letom starosti.
V zadnjih dveh desetletjih 18. stoletja in večkrat v 19. stoletju je število
smrtnih primerov v tej starostni skupini preseglo 60 odstotkov vseh smr-
ti. Ti momenti so sovpadali z že omenjenimi špicami splošne mortalitete,
a tudi z obdobji pospešene rasti prebivalstva, kot v 20. letih 19. stoletja, ko
je umrljivost otrok upadla manj kot splošna umrljivost. Upadati je začela
šele v 90. letih 19. stoletja in odločneje z 20. stoletjem. Velik delež umrljivo-
sti otrok v prvih petih letih starosti je odpadel na dojenčke do enega leta,
ko mladim življenjem zaradi slabega prehranjevanja, higienskih in drugih
dejavnikov preti največja smrtna nevarnost. Ta starostna skupina, kot ka-
žejo vrednosti prvega stolpca, je v nekaterih obdobjih zajemala do tretjine
vseh smrtnih primerov in 46 odstotkov smrti starostnega razreda 0–5 let
v celotnem obravnavanem obdobju. V 90. letih 19. stoletja je začela tudi
umrljivost starostnega razreda 0–1 leta upadati, vendar počasneje, tako da
se je njen delež znotraj razreda 0–5 let v teh desetletjih povečal na 64 oz.
na 73,5 odstotka. Drugi po deležu smrtnih primerov za skupino najmlaj-
šihprebivalcev je bil starostni razred 71–80let z10,8odstotkavsehsmrti
celotnega obdobja. Ta razred izkazuje do 60. let 19. stoletja izrazitejšo va-
riabilnost, odtlej dalje pa nakazuje, da je smrtnost začela počasi prehajati
od najmlajših proti najstarejšim družbenim segmentom.

Selitve – od podredne do sistemske vloge
Migracije so skozi vse v tem prispevku obravnavano obdobje spremljale
demografski razvoj tomajskega kot tudi širšega kraškega območja. Njiho-
va intenzivnost in demografski učinki so bili sicer v posameznih razvojnih
fazah različni. V zgodnejših časih o migracijskih gibanjih pričajo razni in-
dici, iz katerih je mogoče sklepati o odhodih in prihodih prebivalcev. Po-
javljanjenovih priimkov konec 17.innazačetku 18.stoletjajenpr. znak
priseljevanja, ki je verjetno prispevalo k hitrejši reprodukciji prebivalstva.
V nadaljevanju 18. stoletja pa na migracije opozarjajo podatki vitalne stati-
stike, točneje naravni prirastki in iz njih izhajajoče rezultante števila prebi-
valstva. Te presegajo tudi najoptimističnejše hipoteze o dejanskem obsegu
prebivalstva, iz česar sledi, da je del rojenega prebivalstva umanjkal zara-

124