Page 122 - Tomajci

Aleksej Kalc

Preglednica 3.3 Prirasti prebivalstva v župniji in duhovniji (upravni občini) Tomaj,
župniji Povir in v kraških vaseh tržaške občine (v odstotkih)
Leta Tomaj, župnija Tomaj, občina Povir, župnija Tržaške vasi
– , , , ,
– , , , ,

la še izrazitejša. Kot je razvidno iz preglednice 3.3, ki ponuja primerjavo
s sosednjo župnijo Povir in s kraškimi vasmi tržaške občine, je v povirski
župniji od 20. do konca 60. let prebivalstvo naraslo bolj kot v tomajski, še
bolj poudarjena pa je bila razlika od 70. let dalje. Poudariti je treba sicer,
da sta k rasti povirskega območja v drugem obdobju prispevali predvsem
Sežana in Divača.Prva sejerazvijala kotupravno in trgovsko, druga kot
prometno železniško središče. Preostale vasi povirske župnije so poznale
enako počasno rast oz. stagnacijo kot tomajske. To je razvidno tudi iz sta-
tistike hiš: tako v tomajski kot v povirski župniji se je število hiš od 70. let
dalje povečalo za komaj 11 oz. 14 odstotkov. Nove gradnje so se zgoščale
v Sežani in Divači, kjer je bilo leta 1910 90 oz. 105 hiš več kot leta 1869
(Orts-Repertorium 1873; Spezialortsrepertorium der osterreichischen Lander
1918).
Povsem drugače je bilo v 11 vaseh kraškega dela tržaške občine, torej na
območju, ki je bilo manj oddaljeno od Trsta. Tu je prebivalstvo, zahvaljujoč
prometni legi in ugodnostim, povezanim z upravno pripadnostjo tržaški
občini, lahko uspešneje izkoristilo gospodarske priložnosti (v agrarnih kot
neagrarnih sektorjih), ki jih je nudila mestna ekonomija. Tako se je v trža-
ških vaseh od 20. do konca 60. let 19. stoletja prebivalstvo povečalo za več
kot tri četrtine, od 70. let do 1910 pa je demografska rast še vedno osta-
jala občutna, saj je število prebivalstva naraslo za 28 (Kalc 2018, 165).
Temu primerno se je povečalo tudi število hiš, in sicer za štirikrat toliko
kot v vaseh tomajske in povirske župnije. Razvoj pa je bil tudi na tem ob-
močjuneenakinodvisen od razvojaprometnih povezav. Naselja obstarih
in predvsem novih prometnicah, zgrajenih v 19. stoletju, so zahvaljujoč go-
stinskim, trgovskim, prevoznim in obrtnim dejavnostim beležila večjo rast
kot kraji, kjer je bilo vključevanje v mestni delovni in širši ekonomski trg
manj ugodno in se gmotno ni toliko obrestovalo na dohodku iz agrarnih
ter neagrarnih ekonomskih virov (Kalc 2018). Učinki intenzivnejšega na-
slanjanja in izmenjav z mestno ekonomijo zaradi manjših razdalj, ugodnej-
ših prometnih povezav in bogatejše tržne vrednosti krajevnega kmetijstva
so do izraza prihajali tudi v vaseh t.i. Brega, tj. skrajnega severnega roba
Istre na meji z ozemljem tržaške občine. Do 70. let 19. stoletja je bil tu ra-
120