Page 125 - Tomajci

Obrisi in dejavniki tomajske demografije

cijo prebivalstva (Bertoša 1989, 8; Livi Bacci 1999), je sicer prišlo samo leta
1809, vendar sta zaporedni negativni leti 1805 in 1806 v prebivalstvu zapu-
stili še večjo vrzel. Splošno povečanje umrljivosti zaradi klimatskih posle-
dic izbruha vulkana Tambore leta 1815, ki so povzročile t.i. dvoletje »brez
poletja« (1815 in 1816), se je v Tomaju pojavilo leta 1816 in je bilo nekoliko
manj izrazito kot npr. v Istri, kjer je smrtna kosa z velikimi zamahi jemala
življenjaleta1817(Jelenić2021, 169–170).
Leto 1821 je bilo še zadnja epizoda izrazite mortalitete ekonomsko in
vsestransko kriznega obdobja, ki je sledilo zadnjemu Napoleonovemu ob-
dobju (Ilirskim provincam) in ki so ga zaznamovala obolenja ter vzroki
smrti, povezani s pomanjkanjem in podhranjenostjo. Taka je bila predvsem
griža, ki se je v Tomaju z vso silo pojavila leta 1819 in povzročila večino
smrtnih primerov. Po dvajsetih letih zatišja, ko je upadla krepko pod 30
promilov in je zato rast prebivalstva zabeležila svoj zgodovinski moment,
je mortaliteta v 40. letih spet naraščala in močno udarila leta 1846. Tu-
di tokrat so bile smrtonosne razne trebušne infekcije. Leta 1855 pa je bila
vzrok povišane umrljivosti kolera. Ta tipično »mestna« bolezen, ki se je na
severovzhodnem Jadranu pojavila prvič v 30. letih 19. stoletja in večkrat
močno prizadela Trst ter istrska obalna mesta, je preko stikov prebivalstva
z mesti našla pot tudi v zaledna območja. Tako so v letih 1836 in 1849 po
en smrtni primer zabeležili tudi v vasi Tomaj. Leta 1855, ko je tako v Trstu
kotvkoprskem okrajurazsajala pravaepidemija zveč kotdesetimiodstot-
ki obolelega mestnega prebivalstva in s tisočimi mrtvih (Železnik 2010),
je bolezen tudi v Tomaju zahtevala večji davek, točneje 20 življenj ali do-
bro polovico vseh smrtnih primerov tega leta. Sicer je tomajsko območje
prizadela manj kot sosednjo povirsko faro, kjer se je število umrlih fara-
nov več kot podvojilo, medtem ko se je v tomajski duhovniji povečalo za
30 odstotkov.
Od 60. let do konca stoletja je mortaliteta še poskakovala in nekajkrat
presegla nataliteto. Tako je bilo v obdobju agrarne in splošne krize v letih
1873 ter 1874, ko so številni ljudje umirali tudi zaradi pljučnih bolezni (an-
gine), medtem ko kolera, ki se je sredi 60. in sredi 80. let znova pojavila
v Trstu in Istri, tokrat ni prodrla do Tomaja. Mortaliteta, skratka, od 60.
let19. stoletja daljeniveč toliko pogojevala naravnerasti kotvprejšnjih
obdobjih in njena krivulja se je z 20. stoletjem odločno obrnila navzdol.
Ponovno sejepovzpelavvojnih letih1915–1918, ko seje epizodično pove-
čala za 30 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi leti in presegla število rojstev,
ki se je zmanjšalo za 45 odstotkov. V desetletju po prvi svetovni vojni se je
mortaliteta močno zmanjšala, tako da je med letoma 1910 in 1931 upadla

123