Page 124 - Tomajci

Aleksej Kalc

njenega dolgoročnega presežka nad smrtnostjo. Zaradi pomanjkanja po-
datkov o številu prebivalstva in nepopolnih podatkov o rojstvih ter zlasti
smrtih za 17. in delno tudi za 18. stoletje pojava ni mogoče natančneje iz-
meriti in prikazati s stopnjami natalitete ter mortalitete. Pozitiven trend
pa je razviden iz bilance med številom rojstev in smrtnih primerov, ki je,
kot kažejo podatki iz preglednice 3.1, kljub občasnim in tudi pogostim de-
ficitnim letom, od 20. let 18. stoletja vseskozi pozitivna. 18. stoletje je na
širšem notranjeavstrijskem ozemlju prineslo novo, pozitivnejšo družbeno-
ekonomsko klimo. Območje severovzhodnega Jadrana je z zagonom trža-
ške proste luke nove čase občutilo še neposredneje. Čeprav se je tržaški
»prostoluški eksperiment« soočal z resnimi težavami in je njegov uspeh še
sredi stoletja ostajal negotov, sta promet in vzpostavljanje infrastrukture
ožjemu tržaškemu zaledju vendarle od samih začetkov ponujala konkretne
ekonomske priložnosti. Z ekspanzijo mesta in pomorske ekonomije so se
v drugi polovici stoletja te samo še stopnjevale in pozitivno učinkovale na
demografijo mesta ter njegovega zaledja.
Splošna nataliteta in mortaliteta v dolgem 19. stoletju sta podrobno pri-
kazani v preglednici 3.2, ki se nanaša na območje tomajske duhovnije. Raz-
vidno je, da je nataliteta vse do 20. stoletja ohranjala raven, ki je bila značil-
na za predindustrijsko dobo, saj je razen v 30. letih tudi krepko presegala
mejo 40 promilov.⁶ Šele z 20. stoletjem se je začel občutljivejši upad, ki je
napovedoval zaključek demografske tranzicije. Tranzicijska faza je posta-
la, kot drugod na Slovenskem, očitna po prvi svetovni vojni, ko je stopnja
natalitete padla za celih 12 odstotnih točk (Šircelj 2006, 56). Mortaliteta se
je zmanjšala že konec 18. stoletja, potem ko je v 80. letih (po grobih ce-
nah) presegala 40 promilov. V 19. stoletju pa je bila povprečno za skoraj
deset točk nižja od natalitete, katero je le v posameznih letih presegla. Ta-
ki momenti so bili pogosti do 50. let 19. stoletja in navadno so nastopali v
povezavi s slabimi letinami in splošnim pomanjkanjem zaradi slabih vre-
menskih razmer, ekonomskih kriz ali drugih dejavnikov, ki so poslabšali
življenjsko raven in ogrozili imunsko odpornost prebivalstva. Deficitarna
leta, ko je število smrtnih primerov v tomajski duhovniji krepko preseglo
število rojstev, so bila 1805 in 1806, 1809, 1816, 1821, 1846 in 1855. Do kri-
zne mortalitete, ko se število smrtnih primerov poveča za dvakrat ali več
od običajnega povprečjainlahko dolgoročno negativnovplivanareproduk-

⁶ Tomajskanatalitetajenekolikopresegala povprečno nataliteto v Avstrijskem primorju. V
letih 1830–1845, npr., je bila tam povprečna nataliteta 38 % , v Goriško-Gradiški 36,9 % ,
na Kranjskem pa 29,7 % (Zwitter 1936, 91).

122