Page 129 - Tomajci

Obrisi in dejavniki tomajske demografije

s poroko kot družbenim in kulturnim pragom biološko aktivnega življenj-
skega ciklusa, je poroka oz. stopanje v zakonsko zvezo veljalo za regulator
natalitete (Del Panta in Rettaroli 1994, 176).
Poroka pa je bila poleg ožjega demografskega vidika nadvse pomemben
moment družbenega in ekonomskega značaja, saj je izbira partnerja vpli-
vala na gmotni in socialni položaj družine oz. rodbine. Izbira zato ni bi-
la prepuščena le čustvenim nagnjenjem, bolj ali vsaj enako pomembne so
bile strategije za oblikovanje sorodstva skladno z ekonomskimi in s pre-
moženjskimi interesi ter z družbenim ugledom. Izbiranje partnerja se je
tako moralo podrejati vodilnim družinskim figuram, v posameznih zgodo-
vinskih obdobjih pa tudi političnim predpisom (npr. pravicam in avtori-
teti gosposke ali administrativnim predpisom za preprečevanje revščine)
in seveda cerkvenim pravilom (Davis 1989, 33; Hudales 1997, 91; Lanzinger
2010). Posledično je poročne izbire in poročanje kot tako treba opazova-
ti upoštevajoč družbene in ekonomske strukture ter družinske vzorce, ki
so, kot je pokazalo zgodovinsko preučevanje družine, v posameznih evrop-
skih makro- oz. mikroregijah različni in vezani na različne družinske siste-
me. Specifično so povezani z velikostjo in s kompozicijo družine, z obliko
gospodinjstva in s pravili pravnega ter kulturnega značaja, značilnimi za
oblikovanje družine na določenem geografskem območju in v določenem
družbenem okolju (Szołtysek 2007).
Poročne prakse so zelo razvejano tematsko področje in sama izbira ter
starost novoporočencev sta predmet specifičnih analiz. Tu bomo nakazali
samo nekaj potez o poročnih navadah tomajskega prebivalstva. Namen je
izpostaviti nekatere spremembe, ki se pokažejo v dolgem časovnem obdo-
bju.
Poroka je, za razliko od rojstva in smrti, izrazito socialni demografski
dogodek. Zaradi tega je zelo občutljiv na splošna in specifična družbena,
gospodarska ter politična dogajanja, ki lahko vplivajo na poročno dinami-
ko in na strukturne značilnosti novoporočencev. Primer takega dogajanja,
ki se odraža tudi v tomajski poročni statistiki, je že omenjeno obdobje Ilir-
skih provinc, ko je zaradi poslabšanja gospodarskih razmer v letih 1812 in
1813 število porok občutno upadlo, leta 1914 in predvsem 1815 pa se pove-
čalo za večkot štirikrat, preden se je ustalilo.Šeizrazitejeseještevilo porok
zmanjšalo medprvo svetovno vojno,koje letno povprečjepadlos25na11
in leta 1916 zabeležilo minimum s komaj štirimi porokami. Zato pa je v pr-
vih povojnih letih, kot je običajno za povojne kompenzacijske faze, močno
naraslo. V letih 1919 in 1921 je v registrih tomajske duhovnije zabeleženih
40 in 45 porok, leta 1920 pa kar 69. V stoletnem obdobju med zadnjo fran-

127