Page 128 - Tomajci

Aleksej Kalc

Trsta, med letoma 1869 in 1910 prebivalstvo povečalo za 18,8 odstotka,
medtem ko je v celotni Goriško-Gradiški naraslo za 37,9 odstotka. V okraju
Gorica okolica, ki je bil kot zaledje Gorice po gravitacijski legi najprimerlji-
vejši s sežanskim, je naraslo za 44 odstotkov. Nižji prirastek kot sežanski
je imel le hriboviti okraj Tolmin, ki je beležil komaj sedemodstotno rast
(Kalc 2013, 668–669). V občini Tomaj pa je bil vpliv izseljevanja še izrazi-
tejši, saj je prebivalstvo naraslo za pičlih 0,8 odstotka. Če je izseljevanje v
sežanskem okraju v obdobju 1869–1910 predstavljalo do 65 odstotkov na-
ravnega prirastka (str. 667), ga je v tomajski občini odjedlo 92 odstotkov in
s tem skoraj izničilo naravni reproduktivni učinek.
Iz preglednice 3.2 je razvidno, da je bil od 90. let 18. stoletja migracijski
saldo vseskozi globoko negativen, razen v 20. in predvsem 30. letih 19. sto-
letja, ko je bila v teku izrazita pozitivna rast prebivalstva. K tej rasti je poleg
naravnih dejavnikov očitno prispevalo tudi priseljevanje. V prvih dveh de-
setletjih, sredi, v 70. in nato še v 90. letih 19. stoletja pa je negativni migra-
cijski saldo krepko presegal naravni prirastek in povzročal krčenje obsega
prebivalstva. Do vključno 70. let obdobja izrazitejšega izseljevanja sovpa-
dajo zžeomenjenimikriznimimomenti,kisovplivalitudinapovečano
mortaliteto. Že od srede stoletja in predvsem od 80. let dalje pa je mogo-
če izseljevanje vzporejati ssplošnoekspanzijoselitvenihgibanjvavstro-
ogrski monarhiji(in celotnisrednji,vzhodni injužni Evropi). Te selitveso
se v veliki meri odvijale v obliki množičnega prerazporejanja prebivalstva s
podeželja proti mestom in novim urbaniziranim okoljem (Steidl idr. 2017;
Fassmann 1994; Bade 2000; Cattaruzza 1979; 2002). Čeprav je Trst ostajal
primarni cilj, so se izseljenci s tomajskega območja in širšega Krasa v tej
zgodovinski fazi usmerjali tudi proti drugim destinacijam znotraj države
in v tujino. Notranje in mednarodno izseljevanje je še naprej krojilo tomaj-
sko demografijo vse do let po drugi svetovni vojni. Od konca prve vojne
pa ni izviralo samo iz družbeno-ekonomskih vzgibov, ampak je nastopalo
tudi kot posledica političnih razmer in ideoloških motivov.

O porokah
Poroka, ki je pomenila mejnik v življenju posameznika in nastanek nove
družine, je bila ključni vidik reprodukcijske in s tem razvojne demografske
dinamike. Starost žensk ob poroki, npr., je lahko vplivala na reprodukcijski
potencial družine. Zato je bilo dvigovanje poročne starosti, in s tem krče-
nje obdobja ženske sposobnosti rojevanja, med načini omejevanja rojstev
in, skupaj s celibatom, oblika uravnavanja razmerja med številom prebival-
stva in viri preživljanja. V družbah, kjer je bila reprodukcija tesno povezana

126