Page 121 - Tomajci

Obrisi in dejavniki tomajske demografije

Preglednica 3.2 Število prebivalcev v tomajski duhovniji (upravni občini) od leta 1790
do 1910
Leto (a) (b) (c) (d) (e) (f) (g)
 
  , , , , –, –,
  –, , , , –, –,
  , , , , –, –,
  , , , , , ,
  –, , , , –, –,
  , , , , –, –,
  –, , , , –, –,
  , , , , –, –,
  –, , , , –, –,
  , , , , –, –,
  , , , , , ,
  –, , , , –, –,
Opombe Naslovi stolpcev: (a) število prebivalcev, (b) povprečna stopnja letne rasti, (c) na-
taliteta, (d) mortaliteta, (e) naravni saldo (e = c – d), (f) migracijski saldo (f = b – e), (g) na-
ravni saldo (g = f/e). Relativne vrednosti v promilih.

novega veka dalje (Blaznik idr. 1970; Zwitter 1936). V tomajski duhovniji
se je prebivalstvo v manj kot 20 letih povečalo za skoraj petino. V 50. letih
je bilo nato obdobja rasti konec in nastopila je nova zgodovinska faza, ki
je trajala do prve svetovne vojne. V tem obdobju se število prebivalstva ni
več bistveno spreminjalo, tako da lahko govorimo o novi dolgoročni staci-
onarni dinamiki. Povprečna letna stopnja rasti med letoma 1838 in 1910 je
bila komaj 0,2 promila in prebivalstvo je naraslo za komaj 1,2 odstotka. Od
leta 1869 do 1910 pa se je povečalo samo za 0,8 odstotka.⁵ Prebivalstvo Go-
riške, ki je takrat sodila med avstrijske dežele z nižjo demografsko rastjo
in pod katero je politično upravno spadalo tudi tomajsko območje, je v tem
zadnjem štiridesetletnem obdobju naraslo za 26 odstotkov (Kalc 2013).
Nizka demografska rast v drugi polovici 19. stoletja in do prve svetov-
ne vojne je bila značilnost celotnega tržaškega kraškega zaledja, z izjemo
vasi znotraj tržaškega občinskega ozemlja. V tomajskem primeru pa je bi-

⁵ Prirastek bi bil še nižji, če bi leta 1898 v Tomaju ne odprli samostana šolskih sester s šolo
in z internatom, v katerem so od leta 1902 bivale učenke iz oddaljenejših krajev (Cenčič
2013, 293). Temu je pripisati tudi razkorak med spoloma ob zadnjem avstrijskem ljudskem
štetju leta 1910, ko so v Tomaju ugotovili 238 moških in 330 žensk (Spezialortsrepertorium
der osterreichischen Lander 1918).

119