Page 123 - Tomajci

Obrisi in dejavniki tomajske demografije

Preglednica 3.4 Število prebivalstva in povprečna letna stopnja rasti (v promilih)
v tomajski duhovniji v letih 1910–1966
Postavka      
Število prebivalcev      
Letna rast , –, –, –, –,

zvoj podoben kot na območjih Tomaja in Povirja, saj je število prebivalcev
med letoma 1835 in 1869 naraslo za 7,5 odstotka. Od takrat do leta 1910
pa se je, kljub padanju v 90. letih in izseljevanju od začetka novega stoletja
povečalo kar za 27,3 odstotka (Verginella 1990, 5).
Po prvi svetovni vojni je območje Tomaja spet beležilo demografsko rast.
Botrovala sta ji hitro padajoča mortaliteta, ki se je med letoma 1910 in 1931
zmanjšala s 26,1 na 13,8 promila, in povišana nataliteta v prvih povojnih le-
tih (ta je še v prvi polovici dvajsetih let merila 26,1 promila in je nato v dru-
gi polovici upadla na 17,8). Sredi 20. let je tako število prebivalstva doseglo
zgodovinski višek, a je takrat začelo že občutno nazadovati. K temu sta pri-
spevala vse šibkejši naravni prirastek in, kot bomo videli, spet izseljevanje,
ki je v tem obdobju postalo posebno izrazito. V 30. in nato v 40. letih se je
negativni trend samo še poglobil in dobil značaj delne depopulacije. Tudi v
tej zgodovinski fazi je demografija močno občutila posledice spremenjenih
državnih meja, prehoda v okvir jugoslovanske države in pod socialistični
družbeno-politični red. Državna meja je območje odrezala od gravitacijske-
ga centra Trsta in ga umestila v novozasnovani regionalni koncept zahod-
ne Slovenije, katerega središča so postali na severu Nova Gorica, na jugu
Koper, na Krasu pa Sežana.
Tomajska demografija, kljub izpostavljenim specifikam, ne odstopa od
splošnega razvoja prebivalstva v obravnavanem dolgem zgodovinskem ob-
dobju in je v vodilnih potezah reprezentativna za širšo kraško planoto nad
tržaškim zalivom, z izjemo ožjega tržaškega območja, kjer se je, kot že ome-
njeno, v določenih fazah obnašala svojstveno zaradi tesnejše in drugačne
integracije tega ozemlja s Trstom in urbanih ekonomskih ter socialnih di-
namik. Z vidika demografskih dejavnikov lahko razvoj delimo na dve ob-
dobji. V prvem, ki je trajalo do srede 19. stoletja, so nanj vplivali večinoma
naravni dejavniki rasti. V drugem so vplivnejšo vlogo prevzele selitve, toč-
neje izseljevanje.

Naravni dejavniki rasti: nataliteta in mortaliteta
Naraščanje števila prebivalstva od 18. stoletja dalje, ki je nastopilo po de-
mografsko kriznem 17. stoletju, je bilo rezultanta okrepljene rodnosti in
121