Page 120 - Tomajci
P. 120

Aleksej Kalc


                                               
                                                    
                                                  
                                                      
                                                         
                                                       
                                                         
                                                        
                                                          
                                                        
                                                         
               Slika 3.1 Gibanje števila prebivalstva v tomajski duhovniji (upravni občini) od leta 1790
                        do 1910
               Opombe  1790 – ocena na podlagi rodnosti, 1803 (adts, vsd), 1821 (vojaška konskripcija,
               šak, žt, sa 1) in 1857 (šak, žt, sa 2 in sa 3), 1869–1910 (Orts-Repertorium von Triest
               und Gebiet, Gorz, Gradisca und Istrien 1873; Spezialortsrepertorium der osterreichischen Lander
               1885; 1894; 1906; 1918).


               svetovne vojne je to ozemlje sovpadalo z ozemljem tomajske upravne
               občine.
                 Če z metodo razmerja z rojstvi število prebivalstva leta 1790 ocenimo
               na 1.121, je od tega leta do leta 1803 prebivalstvo naraščalo za povprečno
               9,5 promila na leto, nakar je do leta 1821 padalo za povprečno 2,1 promila
               na leto. To nazadovanje je bilo povezano s politično in ekonomsko dokaj
               razburkanim obdobjem francoskih zasedb, zaradi katerih sta zlasti v do-
               bi Ilirskih provinc, ko je pristanišče trpelo zaradi britanske pomorske blo-
               kade, Trst in posredno tudi njegovo zaledje močno opešala. Gospodarska
               kriza se je nadaljevala in še poglobila v prvih letih predmarčne dobe tudi
               zaradi drugih razlogov (Kalc 2011). Njeni demografski učinki so vidni tu-
               di pri porokah, ki najneposredneje odražajo stanje družbenega počutja in
               število katerih je v drugem desetletju upadlo za četrtino. Ta zastoj pa je
               predstavljal le nekoliko daljšo epizodo v pozitivnem trendu živahne dolgo-
               ročne rasti, ki se je iz 18. stoletja nadaljevala do 40. let 19. stoletja. V 20.
               in 30. letih 19. stoletja je namreč prebivalstvo spet naglo naraščalo, in sicer
               s povprečnim letnim prirastkom 9,9 in 9,6 promila (preglednica 3.2). To je
               v skladu z razvojem v celotnem Primorju in na Slovenskem nasploh, kjer
               so bila 20., 30. in delno 40. leta obdobje najhitrejše demografske rasti od

               vlje (Vtendorf) in Šepulje (Sepulsach) leta 1147, Križ (Crux) in Dobravlje (Dobrilach) leta
               1180, Tomaj (Tomay) leta 1272, Grahovo Brdo (Bredis) in Filipčje Brdo (Bredis) pa leta 1316
               (https://topografija.zrc-sazu.si/).


               118
   115   116   117   118   119   120   121   122   123   124   125