Page 118 - Tomajci

Aleksej Kalc

večje od števila rojenih. Druga, manj izrazita špica umrljivosti je sledila le-
ta 1663. Da je tudi v naslednjih desetletjih smrtnost pogosto poskakovala
in da se je število prebivalstva večalo ter krčilo, opozarjajo izrazitejša niha-
nja v številu rojstev ter drugi dokumenti, ki pričajo npr. o številnih ugaslih
ognjiščih ter pustotah (Panjek 2018, 38–39; 2021, 93–104). Ker je bilo vo-
denje matičnih knjig v vsem tem času še nedosledno, posebej kar se tiče
beleženja smrti novorojenčkov, smemo sklepati, da je bila mortaliteta še
višja, kot izhaja iz zabeleženih primerov.
V 18. stoletju je, kot omenjeno, nastopilo novo vitalno demografsko ob-
dobje, v katerem se je prebivalstvo dolgoročno množilo. Razvoju v tem sto-
letju lahko podrobneje sledimo s pomočjo ocen števila prebivalstva, ki so
prikazane v preglednici 3.1. Podatki v vrstici a so pridobljeni, izhajajoč iz
razmerja med številom prebivalstva leta 1732 (edinega razpoložljivega) in
povprečnim številom rojstev devetletnega intervala 1728–1736. Tako izra-
čunana nataliteta 43,7 promila oz. razmerje enega rojstva na vsakih 22,9
prebivalca je pomnožena s povprečnim letnim številom rojstev dotičnega
devetletja. Nataliteta nad 40 promilov v obravnavanem času ni bila neo-
bičajna, če pomislimo, da je v nekaterih župnijah na Kranjskem sredi 50.
let 18. stoletja znašala 41,5 promila in da je v leta 1762 v kranjskem delu
ljubljanske škofije znašala kar 48,3 promila (Valenčič 1958, 49–50; Šircelj
2006, 55). Bila pa je lahko zelo nihajoča, zaradi česar so projekcije števila
prebivalstva s pomočjo konstantnega količnika zelo približne in mestoma
zavajajoče. Višja stopnja natalitete od realne daje nižje rezultante števila
prebivalstva, odstopanja navzdol pa ga prekomerno povečujejo. Zato so v
vrstici b za primerjavo zbrani podatki o številu prebivalstva, pridobljeni s
prištevanjem (pred 1732 pa z odštevanjem) naravnega salda. Tudi ta izra-
čun ni zadovoljiv, saj ne upošteva migracij, konkretno izseljenskega salda,
ki je bil v tomajskem primeru prevladujoč, in povečuje realno število pre-
bivalstva. Vse do srede 20. let 18. stoletja so izvirni podatki o rojstvih in
smrtih pomanjkljivi, zaradi česar je bilo število prebivalstva za leto 1700
ocenjeno pavšalno, kot najverjetnejše dolgoročno povprečje obsega prebi-
valstvav17. stoletju. Podatkiiz obeh vrstic sotorej grobipribližki, kipa
dovolj jasno izkazujejo tendence rasti v tomajski župniji do 80. let 18. sto-
letja.
Sodeč po dinamiki rojstev je tomajska demografija v 80. letih 17. stoletja
doživljala vitalnejši moment kot v 90., ko je povprečno letno število rojstev
upadlo za približno deset odstotkov. Z začetkom 18. stoletja se je število
rojstev postopoma vrnilo na raven iz 80. let, s to razliko, da je bila tenden-
ca dolgotrajnejša in se je z leti število rojstev stopnjevalo. V tem obdobju

116