Page 117 - Tomajci

Obrisi in dejavniki tomajske demografije

Obrisi tomajske demografije
Razpravljanje o prebivalstvu tomajskega območja srednjega in zgodnjega
novega veka terja specifična raziskovanja fragmentarnih podatkov iz ur-
barialnih in drugih posvetnih ter cerkvenoupravnih virov, ki niso v dome-
tu tega prispevka.² Tudi v 18. stoletju je iz že omenjenih razlogov mogoče
spremljati demografska gibanja na Krasu le hipotetično. Cilj prispevka je
prikazati le glavne obrise razvoja prebivalstva s poudarki na naravnih in
družbenih dejavnikih ter sistemskih vidikih njihovega delovanja. Za obdo-
bje novega veka se zato kot osnove poslužujemo podatkov o rojstvih, s po-
močjo katerih je mogoče sklepati o dolgoročnih demografskih dinamikah
in v grobem oceniti obseg prebivalstva v posameznih fazah razvoja.
Podatkovna vrsta rojstev že na prvi pogled opozarja, da se je na prehodu
med 17. in 18. stoletjem v demografiji tomajskega območja zgodila zgodo-
vinska sprememba. V obeh stoletjih je bila kratkoročna dinamika rojstev
zelo nihajoča, vendar je v 17. stoletju gibanje števila prebivalstva, živečega
na ozemlju župnije, skozi dolgo časovno obdobje ostajalo stacionarno. 18.
stoletje pa je zaznamovala konstantna in mestoma zelo živahna rast pre-
bivalstva, ki se je nato nadaljevala v naslednjem stoletju. Kot je znano, se
je 17. stoletje vpisalo v zgodovino kot »krizno« stoletje vseevropske demo-
grafije. Za razliko od 16. stoletja, ko je prevladovala pozitivna demografska
rast, je 17. stoletje zaznamovala stagnacija. Število prebivalstva je izrazito
naraščalo in zopet padalo kot rezultanta izmenične prevlade natalitete ali
mortalitete, ne da bi se njegov obseg dolgoročno bistveno spremenil. Sta-
cionarnost in nihanja so bili odraz negotovih družbeno-ekonomskih raz-
mer, pogostih kriznih momentov, bolj ali manj latentnega pomanjkanja in
epidemičnih ter drugih dejavnikov povišane mortalitete, ki ji je izmenično
sledila povišana nataliteta. Podobna slika je razpoznavna na tomajskem
območju in je primerljiva z območjem sosednje povirske župnije ter s kra-
škim območjem tržaške občine (Kalc 2018). Na podlagi genealoške anali-
ze izbranih tomajskih družin je mogoče domnevati, da je v obdobjih po-
manjkanja in gospodarskih kriz prebivalstvo skušalo zavestno omejevati
rojstva, medtem ko je bila ob ugodnejših gospodarskih razmerah repro-
dukcija živahnejša.
Vrzeli vserijipodatkovosmrti doleta1646inmed letoma 1665 ter1702
dopuščajo le delni pregled kriznih momentov v vitalni dinamiki tomajske
župnije v 17. stoletju. Močan krizni moment je zabeležen leta 1650, ko se je
število umrlih v primerjavi s prejšnjimi leti skoraj potrojilo in bilo enkrat

²Glej prvo poglavje.

115