Page 116 - Tomajci

Aleksej Kalc

poudariti, da se odnosi med mestom in njegovim zaledjem niso razvijali
časovnolinearnoin dajenasamoekonomijo in družbeni razvoj podeže-
lja mesto kot gospodarsko središče, delovni trg in tudi kot atraktivni pol
vplivalo v posameznih zgodovinskih fazah na različne načine in v različni
meri. Pomembno vlogo so igrali lega in oddaljenost ožjih zalednih obmo-
čij ter posameznih naselij od mesta, njihova upravnopolitična pripadnost
in razvoj prometne ter druge organizacijske infrastrukture. Vsi ti elementi
so se odražali tudi v zgodovini tomajskega območja, kjer mesto prebival-
cem ni bilo na neposrednem, tako rekoč vsakodnevnem dosegu kot kra-
škim vaškim skupnostim znotraj tržaškega občinskega ozemlja. To je vpli-
valo na obseg in oblike navezovanja na mestno ekonomijo ter na družbene
dinamike.
Prikazati razvoj prebivalstva in ozadja njegovih dinamik vzdolž večsto-
letnega obdobja je v primeru Tomaja, podobno kot pri drugih kraških va-
seh, problematično(prim. Kalc2018).Župnijske knjige spodatki orojenih
in umrlih se začenjajo leta 1625 in so do 20. let 18. stoletja pomanjkljive
(šak, žt, sa1). Periodična serija uradnih podatkov o številu prebivalstva
pa se začne šele z 19. stoletjem. Prej razpolagamo le s podatkom cerkvene-
ga izvora o številu duš za leto 1732 (šak, žt, mkk 6, 1762–1784)), medtem
ko rezultati državnihljudskihštetij, ki so se začela v50. letih18. stoletja,
niso na voljo. Gibanje števila prebivalstva v novem veku je torej mogoče
spremljati le posredno na podlagi ocenjevanj.¹ Dodatni problem je terito-
rialnega značaja. Ozemlje tomajske župnije sv. Petra in Pavla, ki se prvič
omenja leta 1272, se, kot ugotavljajo raziskave o cerkvenoupravni zgodovi-
ni, do druge polovice 19. stoletja ni spreminjalo (Höfler 2016, 200). Vendar
so bile na njem od poznega 18. stoletja ustanavljane nove duhovnije oz. ka-
planije (potem povišane v župnije), ki so vodile lastne matične knjige. Ker
virov vseh cerkvenoupravnih enot ni bilo mogoče upoštevati in ker razlo-
čevanje vitalnih podatkov po posameznih krajih do 30. let 18. stoletja ni
povsem zanesljivo,setaraziskava do 80.let 18.stoletjananašanacelotno
župnijsko ozemlje, od takrat dalje pa se omejuje na ozemlje tomajske du-
hovnije. Namen je podati okvirni pregled razvoja prebivalstva skozi dolgo
časovno obdobje in izpostaviti, kako so bile demografske dinamike poveza-
ne z ekspanzijo Trsta ter drugimi ekonomskimi, družbenimi in političnimi
dejavniki, ki so zaznamovali posamezna zgodovinska obdobja.

¹ To velja za celotno slovensko ozemlje, kjer je razvoju prebivalstva na podlagi kolikor toliko
zanesljivih štetij in vitalne statistike mogoče natančneje slediti šele od srede 18. stoletja
dalje (Zwitter 1936; Šifrer 1962; Blaznik idr. 1970; Šircelj 2006).

114