Page 115 - Tomajci
P. 115

3


                  Obrisi in dejavniki tomajske demografije

                  od 18.dosrede 20.stoletja


                  Aleksej Kalc
                  Znanstvenoraziskovalni center
                  Slovenske akademije znanosti in umetnosti
                  Univerza na Primorskem

                          © 2025 Aleksej Kalc
                  https://doi.org/10.26493/978-961-293-552-8.113-150




             Uvod

             Ta prispevek se posveča demografiji tomajskega območja skozi dolgo ča-
             sovno obdobje. V središču opazovanja je zgodovina prebivalstva tomajske
             župnije oz. njenih ožjih delov. Obravnavano območje je del t.i. matičnega
             Krasa in vsebuje vse naravnogeografske značilnosti kraškega sveta. Ume-
             šča pa se v rodovitnejši del kraške pokrajine, ki je zaradi pedoloških in kli-
             matskih razmer ugoden, poleg poljedelstva in živinoreje, tudi za bogatejše
             kulture,kotstasadjarstvoinvinogradništvo(Melik1960;Panjek2006).To-
             maj in območje tomajske duhovnije namreč veljata za »domovino« terana,
             to je tipičnega kraškega črnega vina, ki so ga za domačo porabo pridelovali
             že vsaj v 15. stoletju, v teku 19. stoletja pa je postal vse pomembnejši tržni
             pridelek krajevne kmečke ekonomije (Moritsch 1969, 75).
               Druga značilnost tomajskega območja je sosedstvo z ozemljem tržaške
             občine in sorazmerna bližina pristaniškega mesta Trst. Sicer je za časa Be-
             neške republike Kras ekonomsko gravitiral bolj k Gorici, preko katere je
             držala glavna trgovinska povezava s Serenissimo. Vpliv Trsta pa je bil pove-
             zanzzemljiškoposestjotržaškihpatricijevnaKrasu in scerkvenoupravno
             pripadnostjo tržaški škofiji. Nosilec teh cerkvenih in duhovnih vezi je bila
             duhovščina iz uglednih tržaških meščanskih vrst, ki je zasedala pomemb-
             ne cerkvenoupravne položaje v kraških župnijah. S spremembo Trsta iz
             komunskega obalnega mesta v glavno pristanišče in pomorsko merkantil-
             no središče Habsburške monarhije se je vpliv mesta od 20. let 18. stoletja
             dalje stopnjeval in se vse bolj odražal na družbeno-ekonomski ravni kot
             tudi v demografskih dinamikah tržaškega kraškega zaledja. Sicer je treba


                  Panjek, A., ur. 2025. Tomajci: slovenska zgodovina v malem (16.–20. stoletje).
                  Založba Univerze na Primorskem.
   110   111   112   113   114   115   116   117   118   119   120