Page 104 - Tomajci
P. 104

Leonida Ravšelj

                  
                 Stopnja samooskrbnosti                 Linearno
                                                            Stopnja samooskrbnosti
                  
                  
                  
                  
                  
                   
                     .  .   .  .  .   .  .      Njiv na prebivalca
               Slika 2.5  Stopnja samooskrbnosti posameznih kmetij v razmerju do velikosti njiv
                        na člana gospodinjstva (dejansko proti linearni) v Tomaju


               ko korelacijski koeficient znaša 0,98. Le obseg njiv na člana gospodinjstva
               zelo močno vpliva na stopnjo samooskrbnosti kmetij.
                 Če povežemo do tu ugotovljene vrednosti, in sicer potrebno njivsko po-
               vršino za preživljanje ene osebe z žitom (0,25 ha), razpoložljivo površino
               njiv na prebivalca (0,29 ha), mediano njivskih površin na prebivalca (0,25
               ha) ter regresijske analize med stopnjo samooskrbnosti in velikostjo njiv
               na prebivalca, jemogočeugotoviti,da jevTomaju za časa Franciscejskega
               katastra na ravni vasi kot celote obstajalo zelo natančno ravnotežje med
               količino pridelanega žita in številom prebivalstva.
                 Slika samooskrbnosti postane bolj razdelana in hkrati jasnejša, ko pre-
               idemo k analizi na ravni posameznih kmetij. V ta namen smo kmetije zdru-
               žili v skupine na podlagi njihove velikosti in preverili, kako se stopnja pre-
               hranske samooskrbnosti spreminja glede na njihovo velikost in število čla-
               nov gospodinjstva. Izkaže se, da je bilo prehransko samooskrbnih le 10
               kmetij do pet hektarjev in da se ta vrednost dvigne na tri četrtine pri kme-
               tijah velikosti med pet in deset hektarjev skupnih površin. Kmetije, večje
               od desetih hektarjev, pa so bile vse prehransko samooskrbne (preglednica
               2.10).
                 Kmetije s skupno velikostjo do pet hektarjev (42,47 kmetij) niso po-
               sedovale dovolj njiv za prehranjevanje vseh članov gospodinjstva. Kmeti-
               je velikosti od pet do deset hektarjev (36,99 kmetij) so posedovale 0,29
               ha (vrednost mediane za to velikostno skupino) njive na osebo, kar je ma-
               lenkost (16) več, kot je bilo potrebno za prehranjevanje. Kmetije, ki so
               posedovale največji obseg njiv na prebivalca in so posledično tudi pridela-
               le največ viška žita, so bile v skupinah z od deset do 50 hektarjev skupne
               površine (20,55 kmetij).
                 Ker je bila stopnja samooskrbnosti odvisna predvsem od obsega njiv, s


               102
   99   100   101   102   103   104   105   106   107   108   109