Page 99 - Tomajci

Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu

Do člana gospodinjstev
– člani  gospodinjstev
–članov gospodinjstev
–članov gospodinjstev
– članov  gospodinjstev
– članov  gospodinjstvi
Slika 2.3 Število gospodinjstev po velikosti, upoštevajoč družinske člane in posle (1822)
Opombe Po podatkih iz šak žt, sa 2.

animarum je razvidno, da so v hišnih številkah od 1 do 3 živeli župniki in
učitelji, vendar o njih nimamo nikakršnih podatkov, zato jih ni bilo mogo-
če vključiti v analize prebivalstva. Povprečna družina je štela šest članov,
a so se družine po sestavi in številu zelo razlikovale ter obsegale od naj-
manj enega do največ 12 družinskih članov, brez upoštevanja poslov. Med
73 družinami jih je imelo 14 zaposlene kmečke posle, pri čemer so imele šti-
ri družine po dva posla, ostale le enega. Ob upoštevanju celotnega obsega
gospodinjstva in ljudi, ki so bili odvisni od pridelka svoje kmetije, vidimo
(slika 2.3), da so prevladovale družine, ki so imele med pet in osem članov
(teh je bilo 58,90). V enakem številu so jim sledile družine s tremi do šti-
rimi in z devetimi do desetimi člani (30,14 vseh družin).
Prisotnost kmečkih delavcev ni bila odvisna od števila družinskih čla-
nov, saj so bili posli prisotni v družinah s številom članov od dva do 12.
Če analiziramo najemanje poslov v odnosu do velikosti kmetije ali obse-
ga njiv, lahko med temi spremenljivkami opazimo srednje močno poveza-
nost (korelacijski koeficient 0,56), kar pa ne nakazuje vzročne povezanosti
spremenljivk, saj je koeficient determinacije zgolj 0,31. Kljub temu lahko
izpostavimo dejstvo, da je bilo najemanje poslov prisotno pri tistih kme-
tijah, ki so bile večje od pet hektarjev, torej tistih, ki so posedovale dovolj
zemlje za lastno preživetje. Hlapci in dekle so bili stalno prisotni delavci
na kmetiji in so se v preteklosti upoštevali kot člani družine, zato smo jih
v nadaljevanju upoštevali tudi pri izračunu prehranske samooskrbnosti.

Izračun prehranske samooskrbnosti kmetij
Izračun prehranske samooskrbnosti je sestavljen iz podatkov o povpreč-
nem letnem pridelku posameznih zemljiških parcel in vrednostih letnih
potreb tomajskih gospodinjstev po žitu in vinu, preračunanih na podlagi
preživnine iz sredine 18. stoletja, ki izvira iz Tomaju sosednje vasi Skopo.
Osnova za prehranske potrebe tomajskih gospodinjstev je preživnina iz
sredine 18. stoletja. V njej je bilo opredeljeno, da odrasla oseba na Krasu za

97