Page 109 - Tomajci

Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu

občini Tomaj. Dovoljenje za opravljanje te dejavnosti se prične leta 1822,
kot sta prosilca tudi želela. Zanimivost tega dokumenta je to, da se v pov-
zetku prošnje omenja poklic marascalco, kar pomeni specifično poklic pod-
kovanja konjev, medtem ko se v odgovoru omenja fab[b]ro, kar je izraz za
kovača. Glede na to, da se v povzetku prošnje, ki sta jo napisala prosilca,
omenja poklic marascalco, bi lahko sklepali, da sta prvenstveno opravljala
prav dejavnost podkovanja konj (pak, 633, 141, 67). Iz tega lahko povzame-
mo, da je bila dejavnost prevozništva za to vas precej pomembna. Čeprav
se v opisu občine omenja kot ena dopolnilnih dejavnosti Tomajcev, je ni
mogoče zaslediti med poklici, zabeleženimi v matičnih knjigah. Tudi šte-
vilo konj v tej občini ni visoko, zato je povsem verjetno, da so sem konje
vozili podkovat tudi prebivalci okoliških vasi ter so se te usluge posluževali
prevozniki, ki so vozili tod mimo.
V grobem rečeno je bilo mogoče iz matičnih knjig ugotoviti vir prežive-
tja za približno tri četrtine tomajske skupnosti. V nekateri primerih (hišni
številki 44 in 58) se je zgodilo, da se pri istem človeku v različnih desetletjih
pojavlja drug poklic, kar lahko razumemo kot spremembo poklicne usmer-
jenosti ali ukvarjanje z različnimi dejavnostmi. Kljub temu da se večina
omemb poklicnih zaposlitev pojavlja v kasnejšem obdobju, so ti podatki še
vedno pomembni za razumevanje gospodarstva tomajske skupnosti. Ob
pogledu na raznolik nabor poklicev lahko zaključimo, da kmetijstvo ni bi-
lo edina gospodarska panoga prebivalstva, temveč je bilo v vasi najti dokaj
raznoliko paleto poklicnih profilov ter obrti, ki so soobstajale ob kmetova-
nju.

Sklep
S predstavljeno raziskavo lahko vsaj za vas Tomaj in njene prebivalce za ča-
sa nastanka Franciscejskega katastra odgovorimo na vprašanje, ki si ga je
postavljal Panjek, ko je preučeval prehranske navade kraškega prebivalstva
v 17. in 18. stoletju – kdo je sit in kdo lačen. Pridelek obdelovalnih površin,
preživljanje, preživetje ingospodarstvo kmečkegaprebivalstva – vsetoso
teme, ki so posamično pogosto obravnavane v slovenskem zgodovinopisju.
Navkljub razpoložljivim virom pa se z gospodarskim računom kmetije, kot
ga je imenoval Bogo Grafenauer, v slovenskem zgodovinopisju ni ukvarjal
še nihče. Ker ta obsega različne dohodke in odhodke, med katerimi vseh ni
mogoče denarno ali drugače ovrednotiti, se moramo zadovoljiti z uporabo
tistih vrednosti, ki jih poznamo. Za kraško naselje Tomaj so to vrednosti
letnega pridelka njiv in vinogradov v naravi, prehranske potrebe v litrih
žita in vina (izračunanih s pomočjo preživnine iz sredine 18. stoletja) ter
število celotnega prebivalstva ter obseg posameznih gospodinjstev. S po-
107