Page 102 - Tomajci

Leonida Ravšelj

njivah, ki so jih imeli v lasti v sosednjih naseljih. Če enoletnemu pridelku
celotne vasi odštejemo potrebe po žitu vseh tomajskih družin in kmečkih
poslov (140.748,69 litra), ugotovimo, da je tomajska skupnost kot celota
pokrivala potrebe svojih prebivalcev in poleg tega pridelala 27.000 litrov
žita viška. To bi zadostovalo za prehranjevanje dodatnih 88 oseb.
Pri gojenju vinske trte in pridelavi vina pa je bilo popolnoma drugače.
Čeprav Tomaj spada med tista kraška območja, za katera je značilna večja
produkcija vina,¹³ iz izračuna pridelka vidimo, da so na začetku 19. stoletja
Tomajci pridelali 10.157,91 litra v Tomaju in še 765,45 v drugih k.o. Potrebe
po vinu pa so skoraj trikrat presegale pridelek, saj so letne potrebe za eno
odraslo osebo znašale 97,01 litra. Ko to vrednost pomnožimo s številom
odraslih (starih 15 let ali več) prebivalcev in poslov (286 ljudi), ki so leta
1822 živeli v Tomaju, dobimo skupno potrebo po vinu v obsegu 27.744,86
litra. Vino je predstavljalo določen kaloričen vnos in je bilo sestavni del
kmečke prehrane (Panjek 2018a). Iz izračunov pridelave in porabe vina je
mogoče ugotoviti, da je samo pet (6,85) tomajskih družin pridelalo dovolj
vina za lastne potrebe. Za zadovoljevanje potreb po vinu je en prebivalec
potreboval povprečno 60 trt ali 0,03 hektarja nasada trt (povprečje vseh
petih kakovostnih razredov).
Razmerje med pridelkom in prehranskimi potrebami kaže, da je za ča-
sa nastanka Franciscejskega katastra prebivalec Tomaja za zadovoljevanje
potreb po žitu potreboval 0,25 hektarja njiv (povprečje vseh petih kakovo-
stnih razredov). Na tej površini je bilo namreč mogoče pridelati približno
308 litrov žita, toliko, kot ga je potrebovala ena oseba za svoje preživljanje.
Do enake vrednosti je mogoče priti tudi z regresijsko analizo (s 95-odstotno
točnostjo), kjer sta velikost njiv na prebivalca neodvisna in stopnja samoo-
skrbnosti odvisna spremenljivka. Z uporabljenimi statističnimi metodami
je na tem mestu mogoče pri analizi spremenljivk kmetij ugotoviti, katere
od spremenljivk so povezane in v kolikšni meri ter katera od spremenljivk
vpliva na drugo. To nam omogoča z večjo gotovostjo odgovoriti na vpraša-
nja, kaj je vplivalo na stopnjo samooskrbnosti kmetij, ali je bila velikost go-
spodinjstva povezana z velikostjo kmetije in druga, ki jih bomo obravnavali
v nadaljevanju. Prav ta statistična analiza, kot bomo videli, nam potrjuje
vpliv velikosti njiv na posameznika na stopnjo samooskrbnosti. Izkaže se,
da so te vrednosti zelo blizu dejanskemu obsegu njivskih površin na prebi-
valca. Na ravni vasi je namreč na vsakega člana skupnosti (kmetje in posli) v
povprečju odpadlo 0,29 hektarja njiv. Ker pa je med posestniki mogoče naj-

¹³ Za več podrobnosti glej Vodopivec (1999).

100