Page 100 - Tomajci

Leonida Ravšelj

svoje preživetje potrebuje 307,98 litra različnih žit, med katerimi so našte-
ti:pšenica,rž, pira,ajdainkoruza, ter97,01 litravinateran.Kotevrednosti
pomnožimo s številom članov gospodinjstev, dobimo pregled nad prehran-
skimi potrebami tomajskih kmetij. Tipologija družin in starost članov lah-
ko včasih privedeta do odstopanj od realnih potreb, zlasti pri tistih druži-
nah z velikim številom otrok. Kot že omenjeno, prehranskih potreb otrok
ni mogoče opredeliti, zato za vse člane upoštevamo vrednosti za odraslo
osebo.
V Franciscejskem katastru so opredelili količino letnih pridelkov za vsa-
ko vrsto zemljišč posebej in znotraj vsake vrste še posebej za vsak kakovo-
stni razred. Donosnost zemljišč, opredeljenih kot čiste njive, mešana kul-
tura (njiva s trto), travniki in pašniki, se je izkazovala po površinski merski
enoti oral (0,57546 ha), pri vinski trti pa je bil pridelek izračunan na podla-
gi povprečnega pridelka stotih trt. Bruto pridelek je bil opredeljen v naravi
in je bil nato pretvorjen v denarno vrednost na podlagi katastrskih cen pri-
delkov, ki so jih določili s pomočjo povprečnih tržnih cen, zabeleženih na
danem območju. Hkrati so pri njivskih površinah za vsak kakovostni ra-
zred, za vsako vrsto žita in vsako mesto v zaporedju posevkov posebej od-
šteli količino žita, ki je bila potrebna za setev. Donosnost različnih žit se je
namreč razlikovala glede na to, na kako dobri njivi so uspevala, kakor tudi
glede na to, koliko letin je poteklo od zadnjega gnojenja. Sledil je razdelek
s stroški obdelave v denarju, med katere ni bila vključena prehrana članov
gospodinjstva.Tesoobračunavali napodlagi obsegarazličnih opravilincen
istih vrst mezdnega dela, kakršne so ugotovili na danem območju. Zadnji
razdelek izračuna donosnosti je bil neto donos, ki je bil izračunan tako, da
so od bruto pridelka odšteli stroške obdelave.
Obseg stroškov obdelave so v katastru izračunali tako, kot če bi kmečka
gospodinjstva ne uporabljala lastne delovne sile, temveč jo v celoti naje-
mala. Tovrsten način opredelitve neto donosa je po svoje smiseln glede na
končni namen katastra, ki je bil davčne narave in je po tej poti težil k opre-
delitvi neto dohodka od kmetovanja. Tak postopek namreč posredno vklju-
čuje tudi stroške preživljanja, saj višina mezdnega dela načeloma odgovarja
kriteriju pokrivanja življenjskih stroškov mezdnih delavcev. Za naš namen
pa tak način ni popolnoma prepričljiv. Gospodinjstva so namreč za proi-
zvodni proces v veliki meri uporabljala svoje lastno delo (družinski člani,
hlapci in dekle), ki ga ni smotrno ovrednotiti po tržni ceni. To med drugim
dokazuje dejstvo, da so v samem katastru opažali, da je z apliciranjem vre-
dnosti mezdnega delazaopravilanazemljiščihnižje kakovosti izračun iz-
kazoval izgubo, kar ni bilo mogoče, zato so te primere izravnavali z upošte-

98